Sledite Gospodovemu zgledu in nadaljujte ter prenašajte vero in upanje v našega ljubečega Boga, je nadaljeval papež in pozval vernike na Trgu sv. Petra, naj se ozrejo na Jezusov nenehen trud, da »nam pove nekaj pomembnega o Bogu« in nas hkrati »izziva z nekaterimi vprašanji o naši veri«.

Jezus gre proti ranjenemu človeštvu in nam kaže Očetovo obličje. (papež Frančišek)

Po oceni papeža Frančiška nekateri še vedno zaznavajo Boga kot nekoliko 'oddaljenega', a evangeljska beseda nam kaže, da Jezus po delovanju v templju odide ven, da bi se Beseda, ki jo je oznanjal, dotaknila ljudi in jih ozdravila.

Bog kot ljubeči Oče

S tem, je dejal papež, nam Jezus »razodeva, da Bog ni samostojni gospodar, ki nam govori od zgoraj. Nasprotno, je Oče, poln ljubezni, ki se nam približuje, ki obiskuje naše domove, ki nas hoče odrešiti in osvoboditi, ozdraviti od vsake bolezni telesa in duha«.

Jezusova nenehna hoja nas izziva

»Bog nam je vedno blizu. Božjo držo lahko povzamemo s tremi besedami: bližina, sočutje in nežnost. Bog prihaja blizu, da nas spremlja, prihaja nežno in nam odpušča. Ne pozabite tega: bližina, sočutje in nežnost. To je Božji odnos,« je dejal.

Bog ni samostojni gospodar, ki nam govori od zgoraj. Nasprotno, On je Oče, poln ljubezni, ki se nam približuje.

»Lahko bi se vprašali,« je predlagal papež, »ali smo odkrili obličje Boga kot Očeta usmiljenja, ali verjamemo in oznanjamo hladnega in oddaljenega Boga? Ali nam vera vliva nemir potovanja ali je intimistična tolažba, ki nas pomirja? Ali molimo samo zato, da bi občutili mir, ali nas Beseda, ki jo poslušamo in oznanjamo, pripravi do tega, da gremo, kakor Jezus, drugim naproti, da bi širili Božjo tolažbo?«

Kaj je naša prva duhovna naloga?

Spomnimo se, je nadaljeval sveti oče, »da je naša prva duhovna naloga ta: zapustiti Boga, za katerega mislimo, da ga poznamo, in se vsak dan spreobrniti k Bogu, ki nam ga Jezus predstavlja v evangeliju, Očetu ljubezni in sočutja.«

Ko odkrijemo pravo obličje Očeta, naša vera dozori, je podčrtal Frančišek: »Ne ostajamo več 'kristjani zakristije' ali 'kristjani salonov', temveč se čutimo poklicane, da postanemo nosilci Božjega upanja in ozdravljenja.«