Med spokornim obredom, zaznamovanim s pričevanji tistih, ki so jih ranili zlorabe, vojne in pomanjkanje ljubezni do bližnjega, je sveti oče prosil za Božje odpuščanje in odpuščanje vseh tistih, ki so jih ranili naši grehi, poroča spletni portal Vatican News. S spokornim bdenjem so udeleženci sinode zaključili dvodnevno duhovno pripravo pred današnjim slovesnim začetkom drugega zasedanja šestnajste generalne skupščine škofovske sinode.

Med sinočnjo slovesnostjo je sedem kardinalov izrazilo sram in prosilo odpuščanja za storjene grehe »v imenu vseh članov Cerkve«.

Priznanje grehov

Med sinočnjo slovesnostjo je sedem kardinalov izrazilo sram in prosilo odpuščanja »v imenu vseh članov Cerkve« za grehe proti miru, okolju, dostojanstvu žensk in ubogih, za grehe zlorabe in uporabe cerkvenega nauka kot »orodja za kamenjanje« ter za grehe proti sinodalnosti. Po mnenju papeža Frančiška je treba »naše glavne grehe natančno poimenovati«.

Sveti oče je v svojem premišljevanju po priznanju grehov poudaril, da je Cerkev »v svojem bistvu vere in oznanjevanja vedno odnosna - in le z ozdravljenjem bolnih odnosov lahko postanemo sinodalna Cerkev«. »Kako bi lahko bili verodostojni v svojem poslanstvu,« se je vprašal Frančišek, »če ne priznamo svojih napak in si ponižno prizadevamo, da bi ozdravili rane, ki smo jih povzročili s svojimi grehi?«

Pomislimo, kako pogosto v Cerkvi ravnamo kot farizeji ... FOTO: Vatican Media

Prilika o farizeju in cestninarju

Papež je ob premišljevanju evangeljskega odlomka, Jezusove prilike o ponosnem farizeju in skesanem cestninarju, vernike povabil, naj pomislijo, kako pogosto v Cerkvi ravnamo kot farizeji. Kolikokrat, je vprašal, »smo sami zasedli ves prostor, s svojimi besedami, sodbami, nazivi, prepričanjem, da smo edini zaslužni?«

Danes smo vsi podobni cestninarju, s sklonjenim pogledom in osramočeni zaradi svojih grehov. Tako kot on zaostajamo in čistimo prostor, ki ga zasedajo domišljavost, hinavščina in napuh.

»Toda danes,« je nadaljeval sveti oče, »smo vsi podobni cestninarju, s sklonjenim pogledom in osramočeni zaradi svojih grehov. Tako kot on zaostajamo in čistimo prostor, ki ga zasedajo domišljavost, hinavščina in napuh«.

»Začnimo celiti rane, ki ne prenehajo krvaveti.« FOTO: Vatican Media

Obnovitev zaupanja

Po papeževih besedah je torkovo spokorno bogoslužje na predvečer slovesnega začetka sinode »priložnost, da obnovimo zaupanje v Cerkev, ki so ga omajale naše napake in grehi, ter da začnemo celiti rane, ki ne prenehajo krvaveti«. Obremenjeni s »človeškostjo svojih grehov« si ne želimo, je nadaljeval, »da bi to breme upočasnilo pot Božjega kraljestva v zgodovini«.

Mlajše rodove, »ki čakajo, da jim posredujemo svoje pričevanje«, je papež prosil za odpuščanje, »če nismo bili dovolj verodostojne priče«.

Na koncu se je sveti oče obrnil na mlajše rodove, »ki čakajo, da jim posredujemo svoje pričevanje«, in jih prosil za odpuščanje, »če nismo bili dovolj verodostojne priče«.

Papež je prosil Boga, naj nam »nakloni pogum iskrenega kesanja za resnično spreobrnjenje«. FOTO: Vatican Media

Prošnja za odpuščanje

Papež Frančišek je prošnjo za odpuščanje nazadnje povzel v molitvi Bogu Očetu: »Prosimo te za odpuščanje vseh naših grehov; pomagaj nam obnoviti Tvoje obličje, ki smo ga iznakazili s svojo nezvestobo. Prosimo odpuščanja, ker čutimo sram, od vseh, ki so bili ranjeni zaradi naših grehov.« Boga je tudi prosil, naj nam »nakloni pogum iskrenega kesanja za resnično spreobrnjenje«.

Ob sklepu spokornega bogoslužja je papež Frančišek vse navzoče povabil, naj si izmenjajo pozdrav miru. FOTO: Vatican Media

Pozdrav miru in izročitev evangelija

Ob sklepu spokornega bogoslužja je papež Frančišek vse navzoče povabil, naj si izmenjajo pozdrav miru. Sam ga je namenil tistim, ki so pred tem med obredom predstavili svoje pričevanje, ter mladima bogoslovcu in redovnici. Slednjima, predstavnikoma mladih, je sveti oče nato izročil izvod evangelija ter njima in njunim vrstnikom zaupal nalogo, naj oznanjajo veselo novico prihodnjim rodovom v upanju na »boljše poslanstvo, vedno bolj zvesto logiki Božjega kraljestva«.

Slovesno odprtje sinode: glas, zatočišče, otrok

Med današnjim bogoslužjem ob slovesnem odprtju sinode je papež izpostavil potrebo po srcih, odprtih za dialog, in pomen skladnosti, ki prihaja od Svetega Duha. V nagovoru na praznik angelov varuhov se je osredinil na podobe »glasu, zatočišča in otroka« ter spomnil na zapoved Boga, kako moramo »poslušati glas angela, ki ga je poslal«.

Če želimo slišati Božji glas, moramo biti »odprti za prispevke vseh«. FOTO: Vatican Media

Ko Cerkev nadaljuje pot po sinodalni poti, je dejal sveti oče, »nam Gospod v roke polaga zgodovino, sanje in upanje velikega ljudstva«, Cerkve, razširjene po vsem svetu. Udeležence sinode je povabil, naj si »prizadevajo razumeti pot, ki jo moramo prehoditi, da bi dosegli cilj, ki ga Gospod želi za nas«. Če pa želimo slišati Božji glas, moramo biti »odprti za prispevke vseh«.

Ob zavedanju, da smo obdani s prijatelji, ki nas ljubijo, spoštujejo in cenijo, ki želijo poslušati, kaj imamo povedati, se bomo počutili svobodne, da se spontano in odkrito izražamo.

S pojmom zatočišča zaščita kril Božjega angela po papeževih besedah postane »simbol tega, kar Bog stori za nas, in tudi zgled, po katerem naj bi ravnali tudi sami«. Darovi vsakega posameznika so veliko bogastvo za celotno Cerkev; obenem pa moramo biti pripravljeni priti drug drugemu naproti in drug drugemu ponuditi »prijazen objem in zatočišče«. Ob zavedanju, da smo obdani s prijatelji, ki nas ljubijo, spoštujejo in cenijo, ki želijo poslušati, kaj imamo povedati, se bomo počutili svobodne, da se spontano in odkrito izražamo, je prepričan cerkveni voditelj.

Nazadnje je sveti oče priklical podobo »otroka«, kakršnega je Jezus postavil pred učence ter jih »povabil, naj se spreobrnejo in postanejo majhni kot on«. Protislovje, da je največji v nebesih tisti, ki postane majhen, kot otrok, »je za nas temeljnega pomena,« je dejal papež. Čeprav se sinoda nujno ukvarja z velikimi in pomembnimi vprašanji, »prav zato ne smemo izgubiti izpred oči otroka, ki ga Jezus še naprej postavlja v središče naših srečanj in delovnih miz«.

Za ponedeljek, 7. oktobra, je papež razglasil dan molitve in posta za mir v svetu. FOTO: Vatican Media

Dan molitve in posta za mir v svetu

Ob sklepu bogoslužja je papež zbrane in vse vernike povabil, naj »nadaljujemo to cerkveno potovanje z mislijo na svet, kajti krščanska skupnost je vedno v službi človeštva, da bi vsem oznanjala veselje evangelija«.

7. oktobra bo minilo leto dni od izbruha vojne med Izraelom in Hamasom.

Na koncu je še napovedal, da bo v soboto vodil javno molitev rožnega venca, med katero bo Devico Marijo prosil za dar miru, za ponedeljek pa je razglasil dan molitve in posta za mir v svetu. 7. oktobra bo namreč minilo leto dni od izbruha vojne med Izraelom in Hamasom.