Papež Frančišek v poslanici poziva človeštvo, naj se iz koronaepidemije česa nauči in temu primerno tudi ukrepa. Najpomembnejši nauk svetovne krize, ki jo je sprožil koronavirus, papež vidi v spoznanju, »da vsi potrebujemo drug drugega, da je naše največje, čeprav najbolj krhko bogastvo človeško bratstvo, ki temelji na skupni pripadnosti Bogu, in da se nihče ne more rešiti sam«.

Vsi narodi so povabljeni, da besedo »skupaj« znova postavijo v središče.

V poslanici za skorajšnji svetovni dan miru, 1. januarja, sveti oče še zapiše, da so leta epidemične krize pokazala, kako je bilo »zaupanje v napredek, tehnologijo in učinke globalizacije pretirano«. Sprevrgla se je »v individualistično in malikovalsko zastrupljanje«, ki preprečuje pravičnost, sožitje in mir. Zato, piše Frančišek, so vsi narodi zdaj povabljeni, da besedo »skupaj« znova postavijo v središče.

Papeževo sporočilo se nadaljuje: »Samo v bratstvu in solidarnosti lahko gradimo mir, zagotavljamo pravičnost in premagujemo najbolj boleče dogodke.« Po njegovih besedah so se na epidemijo najučinkoviteje odzvali tisti, pri katerih so se »družbene skupine, javne in zasebne ustanove ter mednarodne organizacije povezale, pri čemer so pustile ob strani posebne interese, da bi se spopadle s skupnim izzivom. Samo mir, ki se rodi iz bratske in nesebične ljubezni, nam lahko pomaga premagati osebne, družbene in globalne krize«.

»Vojna je poraz za vse človeštvo«

Papež se v poslanici dotakne tudi ruske napadalne vojne v Ukrajini. Po njegovih besedah je ta vojna, »skupaj z vsemi drugimi oboroženimi spori po svetu, poraz za vse človeštvo in ne le za neposredno vpletene strani«.

Virus vojne prihaja iz notranjosti človeškega srca, ki ga je pokvaril greh.

Medtem ko so našli cepivo proti koronavirusni bolezni, pa za vojno še niso našli ustrezne rešitve, je dejal papež. »Virus vojne« je dosti težje premagati kot tiste, ki okužijo človeški organizem, saj ne prihaja od zunaj, ampak »iz notranjosti človeškega srca, ki ga je pokvaril greh«.

»Virus vojne« je dosti težje premagati kot tiste, ki okužijo človeški organizem. FOTO: Vatican Media

Posledično papež ljudi poziva, naj si »prizadevajo za ozdravljenje naše družbe in našega planeta ter postavijo temelje za pravičnejši in miroljubnejši svet, ki se bo resno zavzemal za skupno dobro, ki bo resnično vključevalo vse ljudi«.

Po njegovih besedah so številne moralne, družbene, politične in gospodarske krize današnjega časa »vse povezane med seboj, problemi, ki jih obravnavamo ločeno, pa so v resnici vzrok ali posledica drugih«.

V Katoliški cerkvi 1. januar od leta 1968 vsako leto obhajamo kot svetovni dan miru.

»Skrb za naš skupni dom«

Papež še posebej poziva k zavzemanju za celostno zdravstveno oskrbo in mir, da bi se končali spori in vojne, ki še naprej povzročajo žrtve in revščino. Ljudje in države morajo »usklajeno skrbeti za naš skupni dom ter sprejeti jasne in učinkovite ukrepe za boj proti podnebnim spremembam, se boriti proti virusu neenakosti ter zagotoviti hrano in dostojno delo za vse«.

V Katoliški cerkvi 1. januar od leta 1968 vsako leto obhajamo kot svetovni dan miru. Ob tej priložnosti papež nekaj tednov prej objavi poslanico, ki jo pošlje voditeljem vseh držav, s katerimi Sveti sedež vzdržuje diplomatske odnose.