V pismu, ki ga je državnim voditeljem poslal pred božičnimi prazniki, spodbuja oblastnike, naj izkažejo usmiljenje »bratom in sestram, ki jim je bila odvzeta svoboda« in so »po njihovem mnenju upravičeni do takšnega ukrepa«, so sporočili z vatikanskega tiskovnega urada. Papež je izrazil željo, da bi bil ta čas, »zaznamovan z napetostmi, krivicami in spori, odprt za milost, ki prihaja od Gospoda«.

Nekateri državni voditelji vsako leto pred prazniki pomilostijo več zapornikov, ki niso v zaporu zaradi hudih kaznivih dejanj, kot je umor ali spolno nasilje.

To simbolno dejanje je papež Janez Pavel II. storil že leta 2000 in nato leta 2002, papež Frančišek pa ob jubileju zapornikov leta 2016. T. i. božično amnestijo izvajajo v številnih državah. Nekateri državni voditelji, običajno v sodelovanju z ministrstvi za pravosodje, vsako leto pred prazniki pomilostijo več zapornikov, ki niso v zaporu zaradi hudih kaznivih dejanj, kot je umor ali spolno nasilje. Pogosto gre za osebe, ki bi se jim zaporna kazen zaključila v razmeroma bližnji prihodnosti.

Poziv Janeza Pavla II. leta 2000

V jubilejnem letu 2000 je Janez Pavel II. napisal enajst strani dolg dokument ob obhajanju jubileja v zaporih. V njem je med drugim prosil državne voditelje vsega sveta za pomilostitev. Približno teden dni pozneje je sveti oče ob jubileju zapornikov obiskal rimski zapor Regina Coeli, kjer je v imenu Jezusa, ki je bil »zaprt, zasmehovan, sojen in obsojen«, prosil »pristojne oblasti« za znižanje kazni, da bi zapornikom omogočili novo življenje v družbi, ko bodo prišli iz zapora. To prošnjo je ponovil 14. novembra 2002 med obiskom v italijanskem parlamentu.

Papež Frančišek med zaporniki. FOTO: Vatican Media

Jubilej zapornikov 2016

Tudi papež Frančišek, ki med svojimi apostolskimi potovanji pogosto obišče zapornike in jim na veliki četrtek umije noge, gre po stopinjah svojega predhodnika. Že 6. novembra leta 2016, v svetem letu usmiljenja, je papež ob jubileju zapornikov po molitvi angelovega češčenja povabil vlade k dejanju pomilostitve.

Razmišljati je treba o kazenskopravnem sistemu, ki ne bo izključno kaznovalen, ampak odprt za upanje in možnost vnovične vključitve obtoženega v družbo.

Pristojne civilne oblasti je pozval k izboljšanju življenjskih razmer v zaporih po vsem svetu, »da bi lahko v polnosti spoštovali človeško dostojanstvo zapornikov«, ter znova poudaril, da je treba razmišljati o kazenskopravnem sistemu, ki ne bo izključno kaznovalen, ampak odprt za upanje in možnost vnovične vključitve obtoženega v družbo. Posebej jim je predlagal »možnost, da bi v svetem letu usmiljenja izkazali dejanje usmiljenja tistim zapornikom, ki so po njihovem mnenju za to primerni«. Enako povabilo je ponovil tudi letos, le da tokrat v predbožičnem času.