Papež Benedikt XVI. je Izraelce in Palestince pozval k prenehanju nasilja na območju Gaze. Od odgovornih na obeh straneh se pričakujejo 'pogumne odločitve za mir in razrešitev spora', je sveti oče dejal v nagovoru med včerajšnjo splošno avdienco v Vatikanu. »Sovraštvo in nasilje nista nikakršna rešitev«, je prepričan papež.

Benedikt XVI. je izrazil veliko zaskrbljenost zaradi naraščanja nasilja na območju Gaze. Povedal je, da moli za žrtve in za vse trpeče. Spori negativno vplivajo na celotno področje Bližnjega Vzhoda, ki ga pretresa preveč spopadov in je nujno potrebno miru in sprave.

Benedikt XVI. pa je včeraj spregovoril tudi o vprašanju razmerja med vero in razumom. Krščanska vera in moderna znanost si nista nasprotni; gre le za predsodek novodobnih mislecev, da verske dogme ovirajo človeški razum. V resnici pa je znanost 'zaveznica vere' in omogoča, da bolje razumemo skrivnosti stvarstva. Vera pa po drugi strani pomaga znanosti, 'da se razvija v smeri v blagor človeka in da razkriva resnico o človeku'. Po katoliškem razumevanju je vera ves čas razumna in kot taka krepi tudi zaupanje človeškega razuma.

Papež se je v svojem nagovoru dotaknil tudi nerazumskih upodobitev Boga. Bog ni 'nekaj nesmiselnega, kar bi nasprotovalo razumu'. Ostaja sicer skrivnost, kar pa ne pomeni, da je 'absurden' ali 'nesmiseln'. Bog v svoji 'presežnosti smisla in resnice' izstopa iz okvirjev človeškega dojemanja, za razum ostaja 'teman', pa ne zato, ker bi oddajal premalo svetlobe, ampak ker je oddaja preveč, je pojasnil sveti oče. Razum je Bog prepoznal tudi v stvarstvu. Vera pa lahko 'z gotovostjo in brez zmote prepoznava resnico o Bogu'.

Katoliška Cerkev je od vsega začetka zavračala nasprotovanje vere in razuma, je nadaljeval Benedikt XVI. Stavek 'Verujem, ker je to nesmiselno', nasprotuje katoliškemu nauku. Reči bi morali: »Veruj, da boš razumel – razumi, da boš veroval«, je sveti oče ob koncu navedel besede svetega Avguština.

Foto: splet