Papež Benedikt XVI. se močno zavzema za konec nasilja proti kristjanom v Iraku, ki je ponovno izbruhnilo minuli konec tedna v Bagdadu. Vatikanski dnevnik L’Osservatore Romano navaja papeževe besede, da moli za ‘spreobrnjenje v srcih nasilnih storilcev’, ki jih je papež v svojem sporočilu namenil kaldejsko-katoliškemu patriarhu, kardinalu Emanuelu III. Dellyju. Benedikt XVI. poziva iraško vlado, naj se zavzame za miroljubno sožitje različnih družbenih skupin. Šlo naj bi za ‘pravično in miroljubno sožitje’ na vseh iraških območjih.

Minulo soboto in nedeljo je v iraški prestolnici Bagdad doživelo bombni napad osem katoliških in pravoslavnih cerkva. Pri tem so življenje izgubili štirje ljudje, dvaintrideset pa jih je bilo ranjenih. Kot poročajo cerkvene oblasti, so atentatorji imeli en sam cilj, namreč pretresti vernike. Najhuje je bilo v nedeljo popoldne v bližini kaldejske cerkve Notre Dame na vzhodu Bagdada, kjer je eksplozija avtomobila bombe terjala štiri človeška življenja in 21 ranjenih. Med smrtnimi žrtvami sta bila dva kristjana.

V ponedeljek zjutraj je v Mossulu ob Tigrisu eksplozija, ki je odjeknila med neko cerkvijo in mošejo, ranila tri otroke. V naftni prestolnici Kirkuk je bil izveden atentat na uglednega in znanega kristjana. Pred njegovo hišo v mestnem predelu Domez je neznanec ustrelil generalnega direktorja banke, Aziza Rega.

Od 29 milijonov Iračanov so le trije odstotki kristjani, večina pa jih živi na severnem, kurdskem delu države. Pred ameriškim vdorom leta 2003 je v Iraku živelo okoli 800.000 kristjanov, vendar jih je v zadnjih šestih letih državo zapustilo okoli četrt milijona vernikov. Tisti pa, ki so ostali, pa so nenehno podvrženi nasilju in islamskemu radikalizmu. Leta 2003 je Irak postal oporišče Al Kaide, ki je svojo sveto vojno usmerila tudi proti kristjanom. Takšni in drugačni napadi na kristjane in njihove objekte so stalnica zadnjih petih let, v zadnjem času je vse skupaj preraslo v pravo sistematično gonjo proti kristjanom.

Apostolski obiskovalec kaldejskih vernikov monsinjor Philip Najim poudarja, da so napadi na kristjane pravzaprav napadi proti celotnemu iraškemu narodu. V pogovoru za radio Vatikan je pojasnil, da gre za nečloveške napade, katerih cilj je upočasniti mirovni proces in proces vzpostavljanja stabilnosti na območju Iraka, prav tako pa gre za napade, ki skušajo ljudi spraviti v strah in obup, da bi tako bili prisiljeni zapustiti državo. Napadalci so tokrat po Najimovih analizah izkoristili nedavni umik ameriških čet z večjih iraških mest. Apostolski vizitator pa je tudi prepričan, da za bombandiranje niso odgovorni pripadniki iraškega naroda, kajti muslimani in kristjani na iraškem območju od nekdaj živijo v strpnem vzdušju in so med seboj povezani.

Monsinjor Najim je opozoril tudi na dejstvo, da vse več Iračanov zapušča državo, kar je po njegovem tudi namen nasilnežev. Obstaja na tisoče in tisoče oseb, ki zapuščajo državo, saj so izgubili vse možnosti in vse upanje, da bi kdaj koli lahko mirno zaživeli v svoji domovini, je dejal Najim in izrazil prepričanje, da bi sedanjih razmerah v Iraku morala nujno ukrepati tudi mednarodna skupnost. Ta mora, kot je še dodal, narediti vse, kar je v njeni moči, da prepreči nasilne napade in prelivanje krvi, ki pestita iraški narod. Iraški narod je nedolžen, je še poudaril monsinjor Najim. Pred nekaj meseci je tudi poudaril, da je pri spoprijemanju s nasiljem nad kristjani v Iraku pomembna predvsem enotnost med verniki, ki morajo po njegovem stopiti skupaj.