Papež Benedikt XVI. je na včerajšnji splošni avdienci na Trgu svetega Petra pred približno 30.000 verniki poudaril, da sta vera in razum, kadar sta v spoštljivem dialogu med seboj, kot krila, s katerimi se človeški duh dviga h konteplaciji resnice. Sveti oče je zato vernike pozval k večji pozornosti do svete maše in branja Svetega pisma, da bi preko vere in razuma lahko spoznali resnico. Sveti oče je včerajšnjo katehezo posvetil teologiji 13. stoletja ter tako spregovoril o dveh modelih teologije tedanjega časa, o samostanski in sholastični. Vernike je pozval, naj cenijo to bogato dediščino, ki ni le duhovna.

Med vero in razumom po papeževih besedah obstaja neko naravno prijateljstvo, utemeljeno na redu stvarstva. Vera je odprta naporu razumevanja razuma, razum pa priznava, da ga vera ne ponižuje ali mrtviči, pač pa ga spodbuja k širšim in plemenitejšim obzorjem, je dejal sveti oče. Nauk samostanske teologije je po njegovih besedah ta, da vera in razum v medsebojnem dialogu razvnemata veselje, kadar sta poživljena z iskanjem notranje zveze z Bogom. Znanje se povečuje le, če ljubi resnico. Ljubezen postaja inteligenca, teologija pa pristna modrost srca, ki usmerja ter podpira vera in življenje vernikov, je poudaril sveti oče in pojasnil, da se ljubezen, kadar oživlja teologijo in vednost, povečuje.

O samostanski teologiji, ki se je prakticirala znotraj samostanov, je sveti oče dejal, da se je naslanjala na kontemplacijo svetih spisov in besedil cerkvenih očetov, ob tem pa je poudarjala njihovo notranjo skladnost in duhovni pomen, osredotočen na skrivnost Jezusa Kristusa. Za menihe je bila bistvenega pomena lectio divina. Za temeljito razumevanje Svetega pisma jim ni zadostovalo zgolj branje, pač pa so menili, da je zato potrebno duhovno branje, ki sloni na poslušnosti Svetemu Duhu.

Kot je dejal papež, so menihi torej Sveto pismo razlagali alegorično, da bi na vsaki strani stare in nove zaveze odkrili, kaj jim govori Kristus. Teologija tako postane meditacija, molitev in hvalnica ter spodbuda k iskreni spreobrnitvi, je poudaril sveti oče in vernike pozval, naj vsak dan nekaj časa posvetijo premišljevanju o Svetem pismu, da bi Božja beseda bila luč, ki razsvetljuje njihovo vsakdanjo pot. Medtem si je sholastična teologija, ki se je razvijala v šolah in na univerzah, razumevanje vere prizadevala razjasniti na osnovi študija virov in uporabe logike, je pojasnil Benedikt XVI., zato so bile njene odlike red, sistematičnost, jasnost in povezanost sklepov. Težnja sholastične teologije je bila po papeževih besedah predstaviti enotnost in skladje krščanskega razodetja, in sicer s tako imenovano sholastično metodo, ki je priznavala zvestobo človeškemu razumu. Ta teologija, je zaključil papež, nas spominja, da med vero in razumom obstaja naravno prijateljstvo.