Neposredni razlog za Frančiškovo 39. apostolsko potovanje v tujino je udeležba na »Bahrajnskem forumu za dialog«: pokrovitelj srečanja je tamkajšnji kralj Hamad bin Isa Al Khalifa. Obisk otoške kraljevine v Perzijskem zalivu je torej njegovo drugo potovanje na Arabski polotok po Abu Dabiju leta 2019.

Poleg krepitve vezi z islamom je papežev obisk namenjen tudi spodbudi krajevni Cerkvi: tamkajšnji katoličani bodo s svetim očetom obhajali bogoslužje na nacionalnem stadionu, se udeležili ekumenske molitve za mir v novi stolnici in srečanja mladih.

Po ocenah naj bi v Bahrajnu med 1,7 milijona prebivalci živelo okoli 80.000 katoličanov.

Po ocenah naj bi v Bahrajnu med 1,7 milijona prebivalci živelo okoli 80.000 katoličanov. Zanje, pa tudi za številne katoličane v drugih delih Arabskega polotoka, bo papežev obisk uresničitev sanj, je pred Frančiškovim obiskom pojasnil škof Paul Hinder, ki je pristojen za Bahrajn. Obisk ne bo le okrepil vere katoličanov na tem območju, ampak tudi papeževo vlogo glasnika miru, je dejal misijonarski škof, ki prihaja iz Švice.

Frančišek bo v Bahrajnu ponovil svoj poziv k medverskemu sožitju in bratstvu med vsemi ljudmi, kar je v tem delu sveta, ki ga pretresajo spori, zelo pomembno.

Papež se bo po prihodu v Bahrajn najprej srečal s tamkajšnjim kraljem. FOTO: Vatican Media

Dialoški forum in srečanje z muslimani

Uradno geslo papeževega potovanja je navedek iz evangelija po Luku: »Mir ljudem na zemlji, ki so Bogu po volji«. Jutri se bo Frančišek po prihodu najprej srečal s kraljem Hamadom, nato pa z vladnimi predstavniki, diplomati in civilno družbo, kot je to običajno na papeških potovanjih.

Med temeljnimi dokumenti foruma v Bahrajnu bo tudi dokument o človeškem bratstvu.

V petek se bo udeležil »Bahrajnskega foruma za dialog«, na katerem bodo po navedbah prirediteljev razpravljali o svetovnem sožitju, vlogi verskih voditeljev pri premagovanju trenutnih izzivov in medverskem dialogu za dosego globalnega miru. Med temeljnimi dokumenti bo tudi dokument o človeškem bratstvu, ki sta ga leta 2019 v Abu Dabiju podpisala papež Frančišek in veliki imam Al-Azharja Ahmad al-Tayyeb.

Logotip obiska. FOTO: Vatican Media

Molitev za mir, bogoslužje z več deset tisoč katoličani

V novi stolnici Naše arabske Gospe v Awaliju, ki je bila posvečena pred letom dni, bo papež v petek vodil ekumensko molitev za mir. Mogočna stolnica, katere arhitektura spominja na »šotor srečanja« preroka Mojzesa, je druga največja katoliška zgradba na Arabskem polotoku.

Sobotnega bogoslužja na nacionalnem stadionu naj bi se po navedbah prirediteljev udeležilo 28.000 ljudi, od tega 2.000 vernikov iz Saudove Arabije. Popoldne istega dne se bo papež srečal z več sto učenci edine katoliške šole v državi: šolo Presvetega srca vodijo sestre apostolske skupnosti Karmel.

Uradni diplomatski odnosi med Svetim sedežem in Bahrajnom so bili vzpostavljeni leta 1999.

Zadnji dan obiska, 6. novembra, se bo Frančišek v cerkvi Srca Jezusovega v Manami srečal s škofi, duhovniki, redovniki in drugimi verniki krajevne Cerkve, nato pa se bo vrnil v Rim.

Uradni diplomatski odnosi med Svetim sedežem in Bahrajnom so bili vzpostavljeni leta 1999. Državna religija v otoški kraljevini je islam. Obisk Bahrajna je za papeža Frančiška po Malti, Kanadi in Kazahstanu četrto potovanje v tujino v letošnjem letu. Od leta 2013 je, vključno z Bahrajnom, obiskal že 58 držav.

Stolnica Naše arabske Gospe v Bahrajnu. FOTO: arhiv Družine

Katoliška cerkev v Bahrajnu

V Bahrajnu živi približno 80.000 katoličanov, med katerimi je veliko priseljencev iz Azije, predvsem s Filipinov in iz Indije. Otoška kraljevina že dlje časa vodi razmeroma liberalno versko politiko, vključno s podeljevanjem državljanstva posameznim kristjanom. Skupno približno 210.000 kristjanov predstavlja nekaj več kot deset odstotkov prebivalstva.

Upravno Bahrajn skupaj s Kuvajtom, Katarjem in Saudovo Arabijo pripada apostolskemu vikariatu Severne Arabije, ki je bil ustanovljen leta 2011.

V Bahrajnu sta dve katoliški župniji in novozgrajena stolnica Naše arabske Gospe, ki je bila posvečena konec leta 2021, leži pa nedaleč od bahrajnske prestolnice Manama. V njej je prostora za 2.300 vernikov in je tako druga največja katoliška cerkev v Perzijskem zalivu.

Upravno Bahrajn skupaj s Kuvajtom, Katarjem in Saudovo Arabijo pripada apostolskemu vikariatu Severne Arabije, ki je bil ustanovljen leta 2011. Od smrti škofa Camilla Ballina (1944-2020) vikariat kot apostolski upravitelj vodi 80-letni švicarski škof Paul Hinder, ki že desetletja deluje v Arabiji.