Prvi postanek je predviden v Indoneziji (3.-6. september), kjer svetega očeta z veseljem pričakujejo tako kristjani kot muslimani, spominjajo pri avstrijskem Kathpressu. Predstavnik indonezijske islamske organizacije Nahdlatul Ulama, Yahya Cholil Staquf, ki kot član organizacijske ekipe po številnih srečanjih v Rimu papeža osebno pozna, je v pogovoru za medije pojasnil, kako želijo vsemu svetu pokazati, »da je Indonezija živ primer tega, kar sta sprožila papež in veliki imam kairske univerze Al-Azhar«: ob tem ima v mislih skupno izjavo o človeškem bratstvu, podpisano v Abu Dabiju leta 2019. Srečanje med Frančiškom in velikim imamom Ahmadom al-Tayyebom na Arabskem polotoku velja za zgodovinski dogodek v zgodovini krščansko-islamskega dialoga.

Logotip obiska v Indoneziji. FOTO: Vatican Media

Med napetimi odnosi in družbenim sožitjem

P. Franz Magnis-Suseno pa je nemški jezuit, ki že več desetletij deluje v Indoneziji, kjer je ustanovil filozofsko fakulteto. Z domačini je v dobrih odnosih, njegovi besedi prisluhnejo tudi najvplivnejši predstavniki tamkajšnje družbe. »Katoliška cerkev je vzpostavila dobre odnose z islamskimi organizacijami,« pojasnjuje 88-letni redovnik.

Indonezija je tradicionalno država družbenega sožitja in strpnosti, kar zagotavlja institucionalni okvir komunikacije in sodelovanja med religijami.

Kljub temu odnosi med muslimani in kristjani niso brez napetosti: med desetletno vladavino Susila Bambanga Yudhoyona (2004-2014) so se okrepile skrajniške in militantne islamske skupine. Njihovi napadi so bili usmerjeni proti cerkvam, pa tudi proti verskim objektom šiitov, ki so veljali za odpadnike, ter nekaterih drugih verskih skupin. Yahya Cholil Staquf to »upravičuje« z besedami, da »svet ni preprost kraj za življenje. Skrajniške skupine najdemo povsod«. Indonezija je po njegovih besedah tradicionalno vendarle država družbenega sožitja in strpnosti, kar zagotavlja institucionalni okvir komunikacije in sodelovanja med religijami.

Tako p. Franz Magnis-Suseno kot Yahya Cholil Staquf se bosta med apostolskim obiskom srečala s papežem Frančiškom. Za oba je papežev obisk znamenje, da je bratstvo med religijami resnično mogoče. Arhitekturni simbol povezanosti predstavlja predor, ki so ga prav zaradi papeževega obiska zgradili v Džakarti: z njim so povezali tamkajšnjo katoliško stolnico in državno mošejo Istiqlal.

Preberite tudi: Frančišek v Aziji: kratek vpogled v papeževo doslej najdaljše potovanje

Papua Nova Gvineja: »Ljudje navdušeno pričakujejo papeža«

Papua Nova Gvineja bo papeža gostila med 6. in 9. septembrom. Sveti oče bo obiskal prestolnico Port Moresby, 8. septembra pa se bo odpravil v obalno mesto Vanimo na meji z indonezijsko Zahodno Novo Gvinejo, kamor je mogoče priti le z letalom ali ladjo. »Ljudje nestrpno pričakujejo prihod svetega očeta,« je po navedbah Kathpressa v sporočilu za javnost zapisal p. Martin Prado, misijonar, ki že deset let deluje v Vanimu.

Logotip obiska v Papui Novi Gvineji. FOTO: Vatican Media

Ker mnogi ljudje nimajo dostopa do medijev ali interneta, so vesti o papeževem obisku prihajale počasi, zdaj pa katoličani z veseljem sodelujejo pri pripravah na sprejem težko pričakovanega gosta. Po besedah p. Martina so na nogometnem igrišču v Vanimu postavili oder, kjer v pričakovanju obiska vsak večer molijo rožni venec, prisluhnejo nagovorom duhovnika in glasbi, pa tudi zaplešejo, »saj Papuanci v plesu resnično uživajo«. Ljudje imajo tudi priložnost za spoved. Na prizorišče prihajajo peš ali s tovornjaki, doslej pa se je na duhovni pripravi na papežev obisk zbralo že okoli 4.000 ljudi.

Prve cerkve v Papui Novi Gvineji so bile ustanovljene pred približno 70 leti.

Geslo papeževega obiska v Papui Novi Gvineji je preprosto »Molite«. Zgodovina krščanstva v tej državi ni zelo stara. Prve cerkve so bile ustanovljene pred približno 70 leti. Danes več kot devet milijonov kristjanov predstavlja večino prebivalstva. Večina jih je protestantov, približno četrtina pa katoličanov.