S skupino 50 mladih bo v tednu dni prehodil 400 kilometrov, kot je 45-letni škof povedal v pogovoru za nemško katoliško tiskovno agencijo KNA. »Glede na to, da se tu srečujejo mladi iz različnih klanov, med katerimi vlada sovražnost, to gotovo lahko označimo kot romanje miru,« je napovedal škof in pojasnil, da želijo s tem domovini in svetu »posredovati sporočilo o spremembah in edinosti«. Tudi papež Frančišek v Južni Sudan prihaja kot romar miru.

Kultura vojne, ki je v državi prevladovala desetletja, še danes zaznamuje naše vsakdanje življenje.

V Južnem Sudanu je še ogromno notranje razseljenih oseb. FOTO: Vatican Media

Rane in travme državljanske vojne v Južnem Sudanu še vedno močno bremenijo tamkajšnje prebivalce, je pojasnil škof Carlassare: »Še vedno je preveč orožja in streliva v rokah civilistov in vojakov. Ta kultura vojne, ki je v državi prevladovala desetletja, še danes zaznamuje naše vsakdanje življenje.«

Verniki v Južnem Sudanu se veselijo papeževega obiska. FOTO: Vatican Media

Papež Frančišek bo Južni Sudan obiskal skupaj z anglikanskim primasom canterburyjskim nadškofom Justinom Welbyjem in moderatorjem Škotske prezbiterijanske cerkve Iainom Greenshieldsom. Frančišek bo skupaj z drugimi krščanskimi veroizpovedmi obnovil predanost Katoliške cerkve delu za mir in spravo, je v pogovoru za KNA izjavil škof Carlassare: »Prepričan sem, da mir ni cilj, ampak pot.« Program potovanja vključuje tudi srečanje treh cerkvenih voditeljev z notranje razseljenimi osebami. Papež bo razseljene »opogumil, jim zagotovil, da jih Bog nikoli ni zapustil, in jim vlil novih moči, je pojasnil južnosudanski škof.

Vsakdanje življenje v Južnem Sudanu. FOTO: Vatican Media

Po njegovih besedah so so v zadnjem času trpeli vsi Južni Sudanci: »po eni strani zaradi negotovosti med svojimi štirimi stenami, po drugi strani pa zaradi pomanjkanja dostopa do virov in dela, s katerim bi lahko izboljšali svoje življenjske razmere«. Na poti do prvih demokratičnih volitev mora Južni Sudan zagotoviti, da se bodo razseljeni ljudje lahko vrnili na svoje domove, spodbuditi gospodarstvo in okrepiti služenje državljanom, »da bodo odslej lahko končno živeli v miru«.

Škof Carlassare je bil aprila 2021 žrtev atentata: storilci so v Italiji rojenega misijonarja ustrelili v obe nogi.

Praznovanje na ulicah Džube 9. julija 2011 po razglasitvi neodvisnosti. FOTO: Vatican Media

Škof Carlassare je bil aprila 2021 žrtev atentata: storilci so v Italiji rojenega misijonarja ustrelili v obe nogi. »To pravzaprav ni bil poskus atentata, napad je bil bolj namenjen temu, da bi me pregnali,« je pozneje dejal Carlassare. Italijanski duhovnik misijonar je bil konec marca 2022 imenovan za novega škofa v Rumbeku, umestitvena slovesnost pa se je zaradi napada zavlekla za skoraj leto dni. Več osumljencev, med katerimi so bili tudi duhovniki škofije Rumbek, je bilo aretiranih in deloma pozneje tudi izpuščenih. Duhovnik, ki je bil medtem obsojen na večletno zaporno kazen, naj bi se pred napadom večkrat prek telefona pogovarjal s storilci.

Škof Christian Carlassare. FOTO: Vatican Media