Nova pravila stopajo v veljavo 1. oktobra letos, cilj še vedno trajajočega projekta reform pa je okrepitev »bogoslužne in pastoralne dejavnosti« v vatikanski baziliki, ki so jo kanoniki doslej opravljali predvsem ob nedeljah in praznikih, sporočajo iz Vatikana. S tem namenom bo nekaj manj kot 30 duhovnikov bazilike odslej prejemalo »kapiteljsko plačilo, ki ne bo združljivo z drugimi provizijami ali prejemki za storitve, opravljene v rimski kuriji in drugih ustanovah, povezanih s Svetim sedežem«.

Cilj še vedno trajajočega projekta reform je okrepitev bogoslužne in pastoralne dejavnosti v vatikanski baziliki, ki so jo kanoniki doslej opravljali predvsem ob nedeljah in praznikih.

Po navedbah Radia Vatikan bo to veljalo tudi za soupravitelje kapitlja, ki opravljajo svoje delo pri bogoslužnih obhajanjih, pastoralni službi in drugih nalogah. Upravljanje in vodenje gospodarskih dejavnosti, povezanih z Muzejem zakladnice in prodajo verskih predmetov, bo zaupano gradbenemu odboru, ki zaposluje vse osebje v kapitlju. Kapitelj bo še naprej ohranjal in upravljal trenutno obstoječe nepremičnine in finančno dediščino ter pripadajoče rente, določeno pa je tudi, da prejemke kanonikov in soupraviteljev v službi plačuje gradbeni odbor.

Tisočletna zgodovina kapitlja

Kapitelj papeške bazilike sv. Petra v Vatikanu sestavlja kolegij duhovnikov, ki jih papež imenuje za kanonike in soupravitelje, beleži pa tisočletno zgodovino. Ustanovljen je bil leta 1053 z bulo svetega Leona IX., ki je potrdila kapitelj, sicer že stoletja navzoč v Konstantinovi baziliki z bogoslužnim in molitvenim služenjem, ki so ga opravljali menihi iz različnih samostanov. Od pontifikata papeža Evgena IV. (1145–1153) se je kapitelj postopoma preoblikoval v samostojno skupnost in iz samostanske strukture prešel v kanonično.

Bogoslužje v baziliki sv. Petra FOTO: Vatican Media

Že od samega začetka so dejavnosti kapitlja obsegale različna področja: od bogoslužnega do upravnega, namenjenega upravljanju dediščine bazilike in njenih podružničnih cerkva; od pastoralnega, ki je bilo usmerjeno v pastoralno oskrbo okrožja Borgo, do človekoljubnega z različnimi socialnimi storitvami. Od 16. stoletja, ko se je začela gradnja nove bazilike, se je zgodovina kapitlja prepletala z zgodovino delavnice sv. Petra oz. gradbenega odbora: to sta bili dve ločeni ustanovi, ki ju je združeval nadduhovnik.

Vnovično odkrivanje molitve

Upokojeni papež Benedikt XVI. je že ob srečanju s kanoniki 7. oktobra 2007 člane kapitlja spodbudil, naj se intenzivneje začnejo vračati k svojim prvotnim zadolžitvam, »ki so predvsem v opravljanju molitve«: »To je prava narava vatikanskega kapitlja in prispevek, ki ga papež pričakuje od vas: s svojo molitveno navzočnostjo ob Petrovem grobu spominjati, da se nič ne sme postaviti pred Boga.«