Najpomembnejša sprememba je razširitev predpisov glede odgovornosti škofov in redovnih predstojnikov na laične moderatorje mednarodnih združenj vernikov, ki jih priznava Sveti sedež. Novo besedilo je usklajeno z drugimi zakonskimi spremembami, ki so bile uvedene od leta 2019 do včerajšnje potrditve dokumenta, poroča Radio Vatikan.

Papež Frančišek je postopke za preprečevanje in boj proti pojavu spolnih zlorab v Katoliški cerkvi dokončno razglasil po skoraj štirih letih poskusnega obdobja, po temeljitem posvetovanju s škofi in dikasteriji rimske kurije. Nova različica motu proprija »Vos estis lux mundi«, ki razveljavlja prejšnjo iz maja 2019 in potrjuje voljo za nadaljevanje boja proti tem zločinom, je bila objavljena 25. marca 2023.

Najpomembnejša novost se nanaša na odgovornosti škofov, redovnih predstojnikov in klerikov, ki so zadolženi za vodenje delne Cerkve ali prelature.

Najpomembnejša novost se nanaša na odgovornosti škofov, redovnih predstojnikov in klerikov, ki so zadolženi za vodenje delne Cerkve ali prelature, dodani pa so bili tudi »verni laiki, ki so ali so bili moderatorji mednarodnih združenj vernikov, priznanih ali ustanovljenih s strani Apostolskega sedeža, glede odgovornosti za storjena dejanja«, ko so bili na tem položaju.

Uvedene so bile številne druge spremembe zaradi uskladitev besedila postopkov proti zlorabam z drugimi zakonskimi spremembami, uvedenimi od leta 2019 do danes, predvsem z revizijo motu propria »Sacramentorum sanctitatis tutela« (norme, ki so bile spremenjene leta 2021); s spremembami VI. knjige Zakonika cerkvenega prava (reforma 2021) in z novo konstitucijo o Rimski kuriji, »Praedicate Evangelium« (objavljena 2022).

Med spremembami je tudi določba, ki se tiče »ranljivih« odraslih oseb. Medtem ko je bilo prej govora o »spolnih dejanjih z mladoletnikom ali ranljivo osebo«, nova različica govori o »zločinu proti šesti zapovedi Dekaloga, storjenem z mladoletnikom ali osebo, ki običajno nepopolno uporablja razum, ali z ranljivo odraslo osebo«.

Druga sprememba se nanaša na varstvo prijavitelja domnevne zlorabe.

Druga sprememba se nanaša na varstvo prijavitelja domnevne zlorabe: medtem ko je bilo prej navedeno, da prijavitelju ni mogoče naložiti obveznosti molčečnosti, je zdaj dodano, da je treba poleg tistih, ki to naznanijo, omenjeno varstvo razširiti tudi na »osebo, ki trdi, da je bila prizadeta, ter na priče«. Okrepljen je tudi del, v katerem se zahteva varovanje »legitimne zaščite dobrega ugleda in zasebne sfere vseh vpletenih ljudi«, pa tudi domneva nedolžnosti za tiste, ki so v preiskavi, medtem ko čakajo preverjanje odgovornosti.

V novi različici motu proprija je tudi določeno, da morajo škofije in eparhije imeti »organizme in urade« - staro besedilo je govorilo bolj na splošno o »stabilnih sistemih« - ki so lahko dostopni javnosti za prejemanje naznanil o zlorabah. Prav tako je določeno, da je naloga vodenja preiskave naloga krajevnega škofa na območju, kjer naj bi se prijavljeni dogodki zgodili.

Dokument še naprej zajema tudi spolno nasilje in nadlegovanje, ki sta posledica zlorabe oblasti.

Kakor je bilo rečeno, leta 2019 uvedeni postopki natančno določajo, kako ravnati ob naznanilih zlorab, in zagotavljajo, da so škofje in redovni predstojniki – zdaj tudi laiki na čelu mednarodnih združenj – odgovorni za svoje delo in so dolžni po splošno veljavnih pravnih predpisih prijaviti zlorabe, za katere so izvedeli.

Dokument še naprej zajema ne le nadlegovanje in nasilje nad mladoletniki in ranljivimi odraslimi, ampak tudi spolno nasilje in nadlegovanje, ki sta posledica zlorabe oblasti. Ta obveznost torej vključuje tudi vsak primer nasilja nad redovnicami s strani klerikov, kakor tudi primere nadlegovanja bogoslovcev ali polnoletnih novink.