Za mlade katoličane je gotovo najzanimivejše priznanje čudeža, ki ga pripisujejo bl. Karlu Acutisu. Kot spominjajo pri spletnem portalu Vatican News, se je mladi svetniški kandidat rodil italijanskim staršem 3. maja 1991 v Londonu v Združenem kraljestvu in umrl 12. oktobra 2006 v italijanski Monzi, ko je pri 15 letih podlegel levkemiji.

Papež Frančišek je najstnika za blaženega razglasil leta 2020 v Assisiju, kamor je bl. Karlo večkrat poromal in kjer počiva njegovo mrtvo telo.

Liliana je 8. julija 2022 molila na grobu bl. Karla v Assisiju in tam pustila pismo z opisom svoje prošnje. Šest dni prej, 2. julija, je njena hči Valeria padla s kolesa v Firencah, kjer je obiskovala univerzo.

Čudež, pripisan bl. Karlu Acutisu

Čudež, ki naj bi se zgodil na Karlovo priprošnjo, je povezan z žensko iz Kostarike: Liliana je 8. julija 2022 molila na grobu bl. Karla v Assisiju in tam pustila pismo z opisom svoje prošnje. Šest dni prej, 2. julija, je njena hči Valeria padla s kolesa v Firencah, kjer je obiskovala univerzo.

Pri tem je utrpela hude poškodbe glave, zato je potrebovala kraniotomijo in odstranitev desne zatilnice, da bi zmanjšali pritisk na možgane, po besedah zdravnikov pa je bila možnost, da bo tako hudo poškodbo preživela, zelo majhna.

Grob Karla Acutisa v Assisiju. FOTO: arhiv Družine

Lilianina tajnica je takoj začela moliti k bl. Karlu Acutisu, Liliana pa je 8. julija poromala na njegov grob v Assisi. Istega dne so jo iz bolnišnice obvestili, da je Valeria začela samostojno dihati. Naslednji dan se je začela premikati, delno se ji je povrnil govor.

18. julija je računalniška tomografija dokazala, da je krvavitev izginila, 11. avgusta pa so Valerio premestili na rehabilitacijsko terapijo. Hitro je napredovala in 2. septembra sta Valeria in Liliana znova romali v Assisi, da bi se zahvalili bl. Karlu za njegovo priprošnjo.

Poleg Karlovega je papež tokrat priznal še dva čudeža in dve mučeništvi.

Pred Karlovo kanonizacijo še posvet kardinalov

Papež Frančišek je v danes objavljenem odloku napovedal, da bo sklical konsistorij kardinalov, ki bo razpravljal o kanonizaciji bl. Karla Acutisa in še nekaterih svetniških kandidatov.

Poleg Karlovega je bil z odloki priznan tudi čudež, ki ga pripisujejo bl. Giuseppeju Allamanu (1851–1926), v Italiji rojenemu duhovniku, ki je ustanovil misijone Družbe Consolate. Čudež se nanaša na ozdravljenje staroselca na Zelenortskih otokih Sorina Yanomamija, ki ga je 7. februarja 1996 v amazonskem gozdu napadel jaguar. Čeprav so njegovi možgani ostali delno izpostavljeni, je Sorino preizkušnjo preživel po zaslugi operacije v Boa Visti in priprošnje bl. Giuseppeja Allamana, potem ko je več članov njegove kongregacije molilo devetdnevnico za Sorinovo ozdravljenje.

Papež je priznal še čudež, ki naj bi se zgodil na priprošnjo častitljivega Giovannija Merlinija (1795–1873), v Italiji rojenega duhovnika misijonarjev Presvete krvi, ter mučeništvi poljskega duhovnika, Božjega služabnika Stanislava Kostke Streicha (1902–1938), in na Madžarskem rojene laikinje, Božje služabnice Márie Magdolne Bódi (1921–1945), ki so ju iz sovraštva do vere ubili komunisti.