Romanje, ki je podoba sinodalne Cerkve 

»Tudi romanje je lepa podoba sinodalne Cerkve, ki hodi skupaj po poteh apostolov, kot družina sester in bratov, ki prihajajo iz različnih župnij ter iz različnih skupnosti in cerkvenih skupin: duhovnikov in vernih laikov, poročenih in posvečenih oseb. Tukaj so, polni moči in navdušenja, številni mladi: med njimi veliko študentov; tu so tudi skavti; pa tudi brezdomci in invalidi. Zelo sem vesel, da so z vami predstavniki civilne oblasti: predsednik deželnega sveta, načelnik in župan mesta Lódž,« je v svojem nagovoru dejal papež. 

Romanja se je udeležil tudi župan mesta Lódž.

»Dragi prijatelji, prišli ste na romanje v Rim za sklep stoletnega jubileja vaše škofije. V tem jubilejnem letu ste se spomnili začetkov svoje Cerkve, zlasti svojega prvega škofa, msgr. Wincentyja Tymienieckega. Bil je človek velikega usmiljenja in velike ekumenske občutljivosti. Po njegovi škofovski službi je Sveti Duh ta dva bistvena vidika krščanstva – usmiljenje in ekumenizem – vpisal v DNK vaše cerkve Lódžu kot dediščino in nalogo za prihodnje generacije,« je poudaril papež. 

Posledice vojne v Ukrajini čuti tudi sosednja Poljska.

Postanimo apostoli usmiljenja 

»Danes usmiljenje zahteva veliko ustvarjalnost, zaradi katere postanemo apostoli usmiljenja, pesniki usmiljenja. Danes je potrebna poezija Usmiljenja. Usmiljenje ima veliko obrazov, toliko, kolikor je ranjenih in padlih oseb. Vsak nosi v sebi nekaj ran, čeprav niso vse vidne. Iz srca blagoslavljam vaša dela dejavne ljubezni, tudi tista, ki jih počnete na oseben, spontan in skrit način. Blagoslavljam tiste, ki odpirajo svoj um in srce, ki odpirajo domove in dobrine za bolne, starejše, brezposelne, brezdomce, priseljence, za vse revne, trpeče in na rob odrinjene ter za otroke, ki potrebujejo dom in družino. S tem ko odpre vrata, odpre vse, s tem dobi Cerkev bolj evangeljski obraz, obraz usmiljenega Samarijana, ki noče in ne zna biti ravnodušen.« S temi besedami je sveti oče zaključil svoj današnji nagovor.