Papež Frančišek je v pismu nagovoril udeležence spomladanskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, ki se zaradi epidemije koronavirusne bolezni letos srečujejo virtualno, poroča Radio Vatikan. Sveti oče je spregovoril o svetu po epidemiji ter znova pozval k solidarnosti in družbeni vključenosti, z upanjem na prihodnost, kjer finance služijo skupnemu dobremu, ranljive in družbeno izključene osebe pa so postavljene v središče.

Frančišek se je na Mednarodni denarni sklad in Svetovno banko obrnil s pismom, ki ga je udeležencem virtualnega zasedanja prebral kardinal Peter Turkson, prefekt Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju. Sveti oče je v ospredje postavil potrebo po novem modelu gospodarskega in družbenega življenja, v kar so vključene tudi finance. Spregovoril je o kulturi srečanja, se dotaknil vprašanja zmanjšanja dolga najrevnejšim državam, odprl temo okoljskega dolga in poudaril pomen solidarnosti tudi na področju cepljenja.

Potreba po oblikovanju novega modela gospodarskega in družbenega življenja

Svet se je bil lansko leto zaradi epidemije koronavirusne bolezni prisiljen soočiti z vrsto resnih in med seboj povezanih družbeno-gospodarskih, okoljskih in političnih kriz. Zato papež upa, da bo spomladansko zasedanje »prispevalo k modelu 'obnove', ki bo sposoben oblikovati nove, bolj vključujoče in trajnostne rešitve za podporo stvarnega gospodarstva, s tem pa pomagati posameznikom in skupnostim, da udejanjijo svoja najgloblja hrepenenja in univerzalno skupno dobro«. Po papeževih besedah se pojem obnove ne sme vrniti k neenakemu in netrajnostnemu modelu gospodarskega in družbenega življenja, kjer maloštevilčna manjšina svetovnega prebivalstva poseduje polovico njegovega bogastva.

Razvijanje kulture srečanja

»Kljub našim globokim prepričanjem, po katerih so vsi moški in ženske ustvarjeni kot enaki, so mnogi naši bratje in sestre v človeški družini, predvsem tisti na družbenem obrobju, dejansko izključeni iz finančnega sveta. Pa vendar nas je epidemija znova spomnila, da se nihče ne reši sam. Če hočemo priti ven iz teh razmer kot boljši svet, bolj človeški in bolj solidaren, je treba zasnovati nove in ustvarjalne oblike družbene, politične in gospodarske soudeležbe, ki bodo občutljive za glasove revnih in se bodo zavzemale za njihovo vključevanje v izgradnjo naše skupne prihodnosti,« papež navaja besede iz svoje okrožnice Vsi smo bratje.

Frančišek se obrne na udeležence srečanja z besedami, da kot strokovnjaki za finance in gospodarstvo dobro vedo, kako »je zaupanje, ki se rodi iz povezanosti med osebami, vogelni kamen vsakega odnosa, vključno s finančnim«. »Te odnose lahko gradimo le z razvijanjem 'kulture srečanja', v kateri se lahko sliši vsak glas in lahko vsi uspejo, ko iščejo skupne točke, gradijo mostove in snujejo nekaj, kar vključuje vse,« pri čemer se papež sklicuje na omenjeno okrožnico.

Zmanjšanje bremena dolga

Medtem ko zdaj mnoge države, piše papež, utrjujejo posamezne načrte za obnovo, pa ostaja nujno potreben globalni načrt, ki bo lahko ustvaril nove ustanove ali obnovil obstoječe, zlasti tiste za globalno upravljanje, ter pomagal vzpostaviti novo mrežo mednarodnih odnosov za pospeševanje celostnega človeškega razvoja vseh narodov.

»To pomeni, da je treba najrevnejšim in manj razvitim državam nujno omogočiti konkretno soudeležbo pri sprejemanju odločitev in olajšati dostop do mednarodnega trga. Duh globalne solidarnosti zahteva vsaj minimalno zmanjšanje bremena dolga najrevnejšim državam, ki se je zaradi epidemije še povečal. Zmanjšati breme dolga številnim državam in skupnostim je veliko človeško dejanje, ki lahko osebam pomaga napredovati, imeti dostop do cepiv, zdravja, izobrazbe in dela.«


FOTO: Vatican Media

Okoljski dolg

Po papeževem prepričanju pa ne moremo spregledati še enega dolga, in sicer okoljskega, ki obstaja predvsem med severom in jugom sveta: »Dejansko dolgujemo sami naravi ter tudi osebam in državam, prizadetim zaradi okoljskega razkroja in izgube biotske raznovrstnosti, ki ju je povzročil človek. V zvezi s tem menim, da se bo finančna industrija, ki se odlikuje po svoji veliki ustvarjalnosti, pokazala kot sposobna razviti okretne mehanizme za izračun tega okoljskega dolga, tako da ga bodo razvite države lahko odplačale ne le z znatnim omejevanjem svoje porabe neobnovljivih virov energije ali s pomočjo revnejšim državam pri izvajanju politik in programov trajnostnega razvoja, temveč tudi s kritjem stroškov izboljšav, potrebnih v ta namen.«

Solidarnost ni občasna velikodušnost

Papež nadaljuje, da je za pravičen in celosten razvoj ključnega pomena temeljito razumevanje bistvenega cilja in namena vsega gospodarskega življenja, to pomeni univerzalnega skupnega dobrega. Iz tega sledi, da javni denar nikoli ne sme biti ločen od javnega dobrega in da bi morali biti finančni trgi podprti z zakoni in predpisi, ki zagotavljajo njihovo dejansko delovanje v skupno dobro.

Prizadevanje za gospodarsko, finančno in družbeno solidarnost torej vključuje veliko več kot le občasna dejanja velikodušnosti. »Je oblika mišljenja in delovanja v okviru skupnosti, v okviru prednostne življenjske pravice vseh, da si prilastijo skupne dobrine, in ne samo nekaterih. Je tudi boj zoper vzroke strukturne revščine, neenakosti, pomanjkanja dela, obdelovalne zemlje in doěma, kratenja socialnih in delavskih pravic (...). V najglobljem pomenu besede je solidarnost pisanje zgodovine (Vsi smo bratje, 116).«

Solidarnost na področju cepljenja

»Čas je, da spoznamo, kako se trgi – predvsem finančni – ne upravljajo sami od sebe. Trge je treba podpreti z zakoni in predpisi, ki zagotavljajo, da delujejo za skupno dobro, ter da finance – namesto da so zgolj spekulativne ali da financirajo samo sebe – delujejo za socialne cilje, ki so v kontekstu sedanje svetovne zdravstvene krize tako zelo nujni,« izpostavlja papež. »V zvezi s tem potrebujemo predvsem solidarnostno cepljenje, ki se financira pravično, saj ne smemo dovoliti, da bi zakon trga prevladal nad zakonom ljubezni in zdravjem vseh. Na tem mestu znova pozivam vladne voditelje, podjetja in mednarodne organizacije, naj si skupaj prizadevajo za zagotovitev cepiva za vse, predvsem za najranljivejše in pomoči potrebne (Urbi et Orbi, božič 2020).«

Papež ob koncu pisma izrazi upanje v prihodnost, ki je bolj vključujoča in trajnostna: »Prihodnost, kjer finance služijo skupnemu dobremu, kjer so ranljive in izključene osebe postavljene v središče in kjer je zemlja, ki je naš skupen dom, dobro zaščitena.«