Papež Frančišek je minuli ponedeljek v avdienco sprejel delegacijo odvetnikov iz držav članic Sveta Evrope, ki so 11. junija 2022 podpisali t. i. Dunajski poziv - ta države članice Sveta poziva, naj se zavežejo vladavini prava in neodvisnosti pravosodja. Kot poroča spletni portal Vatican News, je v nagovoru zbranim zaupal, da piše drugi del svoje okrožnice »Hvaljen, moj Gospod«, da bi jo posodobil glede na »trenutne težave«, obenem pa se je odvetnikom zahvalil za njihovo skrb, »ki jo namenjate našemu skupnemu domu, in vašo zavezo, da sodelujete pri pripravi regulativnega okvira v korist varstva okolja«.

»Nikoli ne smemo pozabiti, da imajo mladi rodovi pravico od nas prejeti lep in za življenje primeren svet in da nam to nalaga resno odgovornost do stvarstva, ki smo ga prejeli iz velikodušnih Božjih rok. Hvala za ta prispevek,« je dejal papež.

Po srečanju je direktor vatikanskega tiskovnega urada Matteo Bruni pojasnil, da bo nova posodobljena različica okoljske okrožnice osredinjena predvsem na najnovejše skrajne vremenske dogodke in katastrofe, ki so v zadnjem obdobju prizadeli prebivalce na vseh petih celinah.

»Hvaljen, moj Gospod« je druga okrožnica papeža Frančiška. Izšla je 18. junija 2015.

»Hvaljen, moj Gospod« je druga okrožnica papeža Frančiška. Izšla je 18. junija 2015, z datumom 24. maja istega leta, ko smo obhajali binkošti.

Dokument o »skrbi za skupni dom« črpa svoj naslov iz začetka Hvalnice stvarstva ali Sončne pesmi sv. Frančiška Asiškega, ki se začne z besedami: »Hvaljen, moj Gospod, z vsemi tvojimi stvarmi …« Sv. Frančišek nas z njimi spominja, da je naš skupni dom kot sestra, s katero si delimo življenje, in kot lepa mati, ki razpira svoje roke, da bi nas objela: »Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri zemlji, ki nas kakor mati hrani in nam gospodinji, in prinaša različno sadje in pisane rože z zelenjem.«

Človeka ni mogoče ločiti od drugih; obstaja odnos, ki vzajemno vpliva, tako okolje na osebo kot oseba na način, ki vpliva na okolje; in učinek se vrne nazaj na človeka, ko z okoljem slabo ravnamo.

Papež je kmalu po objavi dokumenta poskušal pojasniti pomen te okrožnice med avdienco, ki jo je imel 21. julija 2015 z udeleženci delavnice z naslovom »Sodobno suženjstvo in podnebne spremembe, zaveza mest«, na kateri je dejal: »Ta kultura skrbi za okolje ni zgolj 'zelen' — to pravim v resničnem pomenu besede — odnos, torej ni zgolj 'zelen' odnos, je veliko več kot to. Skrb za okolje pomeni, da imamo odnos človekovega okoljevarstva. To pomeni, da ne moremo reči: človeštvo je tukaj, stvarstvo, okolje pa tam. Okoljevarstvo je celostno, je človeško. To je tisto, kar sem želel izraziti v okrožnici Hvaljen, moj Gospod: človeka ni mogoče ločiti od drugih; obstaja odnos, ki vzajemno vpliva, tako okolje na osebo kot oseba na način, ki vpliva na okolje; in učinek se vrne nazaj na človeka, ko z okoljem slabo ravnamo. Zato sem v odgovoru na vprašanje, ki so mi ga zastavili, dejal: ne, to ni 'zelena' okrožnica, pač pa je družbena okrožnica. Kajti v družbi, v družbenem življenju človeštva ne smemo pozabiti na skrb za okolje. Poleg tega je skrb za okolje družbena drža, ki nas v takem ali drugačnem smislu socializira – vsak lahko temu pripiše pomen, ki ga sam izbere – po drugi strani pa nam omogoča dobrodošlico …«

Sv. Frančišek nam kaže, kako neločljiva je vez med skrbjo za naravo, pravičnostjo do revnih, zavezanostjo družbi in notranjim mirom.

Papež je v okrožnici spomnil, da si je ime Frančišek izbral kot vodilo in navdih za svoj pontifikat: »Verjamem, da je sv. Frančišek odličen zgled skrbi za ranljive, zgled celostnega okoljevarstva, ki se živi veselo in pristno. Je zavetnik vseh, ki študirajo in delajo na področju okoljevarstva, zelo radi pa ga imajo tudi nekristjani. Prav posebej ga je skrbelo za Božje stvarstvo ter za uboge in izobčene. Ljubil je in bil globoko ljubljen zaradi svojega veselja, velikodušnega darovanja in svoje srčnosti. Bil je mistik in romar, ki je živel v preprostosti in v čudovitem sozvočju z Bogom, z drugimi, z naravo in s samim seboj. Kaže nam, kako neločljiva je vez med skrbjo za naravo, pravičnostjo do revnih, zavezanostjo družbi in notranjim mirom.«

Za popravo škode, ki jo povzroča človeška zloraba Božjega stvarstva, so potrebni talenti in sodelovanje vseh.

Sveti oče je obenem izrekel svoj nujni poziv k zaščiti našega skupnega doma za izgradnjo boljše prihodnosti za vse človeštvo brez izjem: »Nujno pozivam torej k novemu dialogu o tem, kako oblikujemo prihodnost našega planeta. Potrebujemo pogovor, ki vključuje vse, saj okoljski izziv, s katerim se soočamo, in njegove človeške korenine zadevajo in vplivajo na vse nas. Svetovno okoljevarstveno gibanje je že precej napredovalo in pripeljalo do ustanovitve številnih organizacij, ki se zavzemajo za ozaveščanje o teh izzivih. Žal so se številna prizadevanja za iskanje konkretnih rešitev okoljske krize izkazala za neučinkovita, ne le zaradi močnega nasprotovanja, temveč tudi zaradi splošnejšega pomanjkanja interesa. Zaviralna drža, tudi s strani vernikov, lahko sega od zanikanja problema do brezbrižnosti, brezbrižne vdanosti ali slepega zaupanja v tehnične rešitve. Potrebujemo novo in univerzalno solidarnost. Kot so izjavili škofje južne Afrike, so za popravo škode, ki jo povzroča človeška zloraba Božjega stvarstva, potrebni talenti in sodelovanje vseh. Vsi lahko sodelujemo kot Božje orodje pri skrbi za stvarstvo, vsak po svoji kulturi, izkušnjah, vpletenostih in talentih.«