Ta formulacija, ki se znova pojavi med drugim vatikanskim cerkvenim zborom (1962-1965), izvira iz zapisa Eugenia Pacellija (1876-1958) iz obdobja prve svetovne vojne, je omenjeni zgodovinar po navedbah spletnega portala Vatican News pojasnil na nedavnem predavanju v Rimu.

Arhivski dokumenti o Piju XII., dostopni od leta 2020, so temelj za spremembo vzorca v raziskavi tega papeža.

Arhivski dokumenti o Piju XII., dostopni od leta 2020, so temelj za spremembo vzorca v raziskavi omenjenega papeža, je prepričan nemški zgodovinar, ki je leta 2018 objavil biografijo o Piju XII. Jasno namreč kažejo, kakšen je bil odnos takratnega papeža do judovskega vprašanja in kako je tem ljudem pomagal. Pij XII. se je glede na izkušnje iz prve svetovne vojne osredinjal na mir in se v izhodišču zapisal nevtralnemu položaju. Kljub temu se je že zelo zgodaj v obdobju nacizma posvetil skrivni diplomaciji.

15.000 prošenj Judov iz vse Evrope papežu Piju XII.

Zgodovinar Hubert Wolf je v preteklem letu poročal o okoli 15.000 prošnjah Judov iz vse Evrope, odkritih v arhivu. Sveti sedež se je vedno, kadar je bilo le mogoče, odzval na klice na pomoč, je pojasnil Wolf – »bodisi z denarjem, hrano ali zatočiščem«. Papež je ljudem v stiski včasih lahko pomagal tudi pri prošnjah za vizo ali denarju za potovanje z ladjo, da bi se izognili deportaciji.

Pij XII. je ljudem v stiski včasih lahko pomagal tudi pri prošnjah za vizo ali denarju za potovanje z ladjo, da bi se izognili deportaciji.

Papež Frančišek je dokumente Vatikanskih arhivov dal na voljo za znanstvene raziskave od 2. marca 2020, na 81. obletnico izvolitve Eugenia Pacellija za papeža Pija XII. Zgodovinarji in drugi izvedenci so dolga leta prosili za to možnost, da bi dobili nekatere zaključke o odnosu Pija XII. do nacizma in takratnega dogajanja. Doslej so dostopni arhivski dokumenti do leta 1939, konca pontifikata Pija XI. (1922-1939).