Skupaj z nepregledno množico ljudi je papež Benedikt XVI. včeraj zmolil svojo zadnjo molitev angelovega češčenja na položaju poglavarja katoliške Cerkve. Trg sv. Petra je bil napolnjen do zadnjega kotička, prav tako pa tudi deli stranskih ulic, ki vodijo proti Vatikanu. Več kot sto tisoč vernikov je papeža pozdravljalo z različnimi pihali, transparenti in zastavami z vsega sveta in nagovor svetega očeta večkrat prekinilo z glasnim aplavzom.

Kot je v nagovoru dejal Benedikt XVI., bo tudi po odstopu s svojega položaja ostal povezan s katoliško Cerkvijo in ji bo še naprej služil. Njegov umik v molitev in meditacijo ne pomeni, da se od Cerkve umika. Ravno nasprotno: »Še naprej ji želim služiti z enako predanostjo in ljubeznijo kot doslej, toda na način, primeren moji starosti in mojim zmogljivostim.«

V luči včerajšnjega evangelija o Jezusovi spremenitvi na gori Tabor je papež v svojem zadnjem nedeljskem nagovoru povedal: »Krščansko življenje je v tem, da se nenehno vzpenjamo na goro, kjer se bomo srečali z Bogom, nato pa se obogateni z ljubeznijo in močjo, ki nam ju podarja, ponovno spustimo med naše brate in sestre in jim služimo z enako Božjo ljubeznijo.«

Sam čuti, da ga Bog zdaj prav posebej nagovarja in kliče, 'naj se povzpne na goro in se še bolj posveti molitvi in meditaciji'. »To pa ne pomeni, da se bom umaknil od Cerkve, nasprotno. Če Bog to zahteva, se umikam zato, da bom Cerkvi lahko še naprej služil.«

Benedikt XVI. je v svojem zadnjem nedeljskem nagovoru posebej poudaril osrednji pomen molitve za krščansko življenje. Brez molitve se apostolat in dela ljubezni do bližnjega skrčijo na nekakšen 'aktivizem'. Ravno postni čas je poseben čas, ki ga lahko namenjamo molitvi.

Foto: splet