V teh dneh je pri tujih založbah izšla že druga knjiga z naslovom »Dragi papež Frančišek«, v kateri sveti oče ljubeče in sočutno odgovarja na pisma otrok z vsega sveta. Eno izmed sporočil v bogato ilustrirani knjižici pravi: »Hvala, da mi pošiljate vsa ta pisma. V veliko veselje mi je, da jih lahko prebiram.«

Izhodišče za tokratno izdajo je bila mednarodna akcija jezuitskih šol, ki so svoje učence spodbudile, naj papežu narišejo risbico in zraven napišejo svoje vprašanje. Na koncu je bilo izbranih trideset pisem, ki jih je direktor revije La Civilta Cattolica, Antonio Spadaro, izročil papežu. V knjižici so objavljene tudi fotografije vseh sodelujočih otrok z imeni in starostjo, njihove risbe in včasih precej kočljiva vprašanja. V odgovorih Frančišek razkriva tudi svojo osebno plat.



»Zahtevno vprašanje si mi zastavil«, papež odgovarja Tomu iz Velike Britanije. Osemletnika je zanimalo: »Kaj je bila tvoja najtežja odločitev, povezana z vero?« Frančišek odgovarja, da mu je najtežje, kadar mora odsloviti kakšnega človeka. »Drugim rad zaupam«, piše sveti oče. Zato se v takšnih primerih počuti »zares neprijetno«. Včasih pa mu ne preostane drugega, kot da nekomu odvzame obveznost ali odgovornost, ker ta oseba svoje vloge ne more izpolnjevati.

Tolažilne besede je papež namenil Luki iz Avstralije. Sedemletnik mu je narisal pisano podobo angela s svetniškim sijem. Zanimalo ga je, ali njegovi umrli mamici zdaj v nebesih rastejo tudi krila. »Seveda ne!«, je zapisal Frančišek. Še vedno je njegova mamica, »človek, kakršnega si poznal, vendar žari svetleje kot kdaj koli prej«. Najbolje bi bilo, če bi si deček mamico predstavljal »lepo, nasmejano in polno ljubezni do Tebe«.



Tudi devetletni Michael iz Nigerije je poleg svojega skrivenčenega možička zapisal »veliko« vprašanje: zanima ga, kako bi lahko rešili vse spore, ki divjajo po svetu. Papežu se je takoj zazdelo, da iz Michaelove risbice sije žalost. »Sporočaš mi, da imaš s spori izkušnje.« Vendar žal zanje ni čarobnega zdravila. »Ne morem rešiti vseh sporov na svetu, toda ti in jaz, oba skupaj lahko poskusiva svet narediti vsaj malce lepši«, je dečka spodbudil sveti oče.

Osemletno Josephine iz Velike Britanije je zanimalo, ali ima papež svoj najljubši prostor za molitev. Pravzaprav to rad počne kjerkoli, je odgovoril cerkveni voditelj. Posebej pa mu je všeč, kadar stoji pred Najsvetejšim. »Seveda lahko molim tudi med hojo ali pa, kadar moram obiskati zobozdravnika. Boga odkrivam povsod!«

Argentinski papež v knjižici tudi pove, da je vedno rad plesal: kot otrok se je vrtel v krogu in prepeval ringa-raja, kot mladenič pa je rad zaplesal tango. Sedemletnemu Williamu iz Združenih držav Amerike je zaupal, da bi, če bi lahko delal čudeže, ozdravil vse bolne otroke po svetu. Njegov odgovor na bolečino otrok je molk »ali pa morda beseda, ki privre iz mojih solz«. Kajti prav nič ga ni sram, če se včasih razjoče.



Ves razigran je papež pri odgovorih, ki se tičejo nogometa. Osemletni Kitajki Wing je pojasnil, da ima ta šport preprosto rad. Četudi sam »ni ravno spretnih nog«, si zelo rad ogledo kakšno nogometno tekmo. Moštva morajo nastopati kot enote in vsi si morajo prizadevati za najboljši možni cilj, ne da bi ob tem razmišljali le o zmagi ali lastni slavi – »in tako bi moralo biti tudi v Cerkvi!«



Frančišek se namesto pisanja odgovorov na njihova vprašanja še raje srečuje z otroki iz oči v oči. »Morali bi me obiskati«, naj bi sveti oče zavzdihnil med nastajanjem nove knjižice. Ker pa to ni bilo mogoče, si je papež vzel čas in narekoval svoje odgovore na otroška vprašanja. Rezultat tega je živahna, pisana knjižica, ki je istočasno izšla v več jezikih.

Vir: Kathpress
Foto: splet