Po Ekvadorju in Boliviji je papež Frančišek minuli konec tedna obiskal še Paragvaj. Tamkajšnje prebivalce je najprej pozval k soočenju z obdobjem vojaške diktature v državi ter spodbudil temeljitejšo demokratizacijo države. Narod, ki »pozabi svojo preteklost, svojo zgodovino, svoje korenine«, namreč po papeževih besedah »nima prihodnosti«.

V Paragvaju je med leti 1954 in 1989 vladala vojaška diktatura pod vodstvom generala nemškega rodu, Alfreda Stroessnerja, ki je deželi vladal z nasiljem. K njegovemu padcu je občutno prispeval tudi papež Janez Pavel II. Ko je leta 1988 obiskal deželo, se je kljub nasprotovanju diktatorja srečal s predstavniki ilegalne opozicije in s tem vidno spodkopal Stroessnerjevo absolutno moč.

Demokratizacija pa v Paragvaj prihaja izredno počasi, saj v politiki in gospodarstvu še danes prevladuje maloštevilčni višji družbeni sloj, katerega člani so povezani v dveh strankah.

Papež Frančišek je med sprejemom na vrtu predsedniške palače v nagovoru poudaril, da je Paragvaj v zadnjih letih sicer lepo napredoval na poti proti trdni demokraciji, kljub temu pa je potrebno okrepiti dialog na vseh ravneh družbe, preseči notranje spore in sprejeti »kulturo srečevanja«. Veliko težavo v deželi predstavlja tudi korupcija.

V Marijinem svetišču v kraju Caacupe, nedaleč od paragvajske prestolnice Asuncion, je sveti oče s paragvajskimi verniki in številnimi tujimi romarji obhajal slovesno bogoslužje, tamkajšnje svetišče pa je po visokem obisku prejelo častni naziv bazilike. Frančišek je v nagovoru izrekel poklon paragvajskim ženam, ki jih je označil kot »najslovitejše žene Amerike«, saj so z velikim pogumom in požrtvovalnostjo znova postavile na noge od vojne uničeno in propadlo deželo. Kot Božja Mati Marija so tudi one premagale vse težke položaje in po papeževem mnenju tudi danes premorejo moč, da deželo rešijo pred popolnim kaosom.

Zadnji dan obiska v Paragvaju je sveti oče v tamkajšnji prestolnici Asuncion obiskal revno mestno četrt Banado Norte, slovesno sklepno bogoslužje pa je obhajal v parku Nu-Guazu, kjer je paragvajski umetnik Koki Ruiz postavil veličastni oltar iz koruze. Pred tem se je srečal še s predstavniki tamkajšnje civilne družbe. V nagovoru je gostitelje pozval k izvajanju pravičnejšega modela svetovnega gospodarstva ter spodbudil dialog med bogatejšimi gornjimi sloji in zapostavljenim staroselskim prebivalstvom.

Delitev ljudi in kultur na »drugo-, tretje- ali četrtorazredne« je stvar preteklosti, je poudaril sveti oče in znova spodbudil kulturo srečevanja, ki človeka seznanja, da različnost »ni le dobra, ampak nujno potrebna«. Kot uspel primer za dialog med kulturami in pravičen gospodarski razvoj je Frančišek v nagovoru navedel jezuitska naselja za staroselce v Paragvaju, kjer so jezuitski misijonarji od začetka 17. stoletja do pregona s strani Špancev leta 1767 živeli skupaj z domorodnim prebivalstvom. Kot je poudaril papež, v teh naseljih ni bilo ne lakote, ne brezposelnosti, ne zatiranja.

Revna mestna četrt Banado Norte v paragvajski prestolnici Asuncion z okoli 100.000 prebivalci sodi med največja tovrstna naselja v Latinski Ameriki. Pred kuliso zanemarjenih hiš in netlakovanih cest je Frančišek pozval k solidarnosti s tamkajšnjimi prebivalci. Kot je dejal, brez solidarnosti ni vere, saj se kristjan ne more ob nedeljah udeleževati bogoslužja, istočasno pa ne upoštevati usode obubožanih ljudi. Ob koncu obiska je papež v »slumu« zasadil oljko.

Med sklepnim bogoslužjem, ki se ga je udeležilo več kot milijon romarjev, pa je Frančišek katoliško Cerkev pozval k prizadevanjem za revne, odrinjene in neverne, brez slehernih predsodkov. Cerkev v prvi vrsti ne prepričuje z argumenti, strategijami in taktikami, pač pa sta odločilnega pomena gostoljubje in bratstvo do »lačnih, žejnih, tujcev, golih, bolnih in jetnikov«.

Bogoslužja ne daleč stran od meje z Argentino se je udeležilo tudi več deset tisoč romarjev iz Frančiškove domovine in Urigvaja, med njimi tudi argentinska predsednica Cristina Fernandez de Kirchner.

Papež je v nagovoru opozoril pred omejevanjem krščanstva na zapovedi in predpise. Jezus svojih učencev ni pripravljal za vladanje, ampak jim je kazal, da je pot krščanstva v spreobrnjenju srca.

Po srečanju z mladimi je papež zaključil svoj obisk Latinske Amerike in se iz paragvajske prestolnice vrnil v Rim. Latinskoameriški mediji so v prvih odmevih obisk svetega očeta ocenili pozitivno. Paragvajski časnik Ultima Hora ga je na naslovnici označil kot »Frančiškovo mirno revolucijo«.

Vir: Kathpress
Foto: RV / AFP / Reuters