Sveti oče ne želi storiti ničesar, »kar bi lahko ogrozilo višje cilje - in sicer konec vojne, premirje ali vsaj humanitarni koridor«, kot je dejal v pogovoru za včerajšnjo izdajo argentinskega časnika La Nacion. Na vprašanje argentinskega časnikarja Joaquína Moralesa Sola, zakaj ni odpotoval v Kijev, kjer ga »gotovo pričakujejo običajni ljudje«, je Frančišek odgovoril: »Kakšen smisel bi imelo, če bi papež odpotoval v Kijev in bi se vojna nadaljevala naslednji dan?«

Če sem iskren, bi z veseljem storil kaj, da v Ukrajini ne bi bilo niti ene smrti več.

Kot je pojasnil, je pripravljen »narediti vse«, kar je v njegovi moči, da prispeva k mirni rešitvi spora. Vendar pa se mora papež strogo držati diplomatskih poti in dogovorov. Javna kritika državnih voditeljev ali držav pri tem ni v nobeno pomoč: »Če sem iskren, bi z veseljem storil kaj, da v Ukrajini ne bi bilo niti ene smrti več. Niti ene. Za to sem pripravljen storiti vse.«

»Vatikan nikoli ne počiva,« je zagotovil 85-letni voditelj Katoliške cerkve. Veliko je prizadevanj in poskusov posredovanja na različnih ravneh. Sam je kmalu po začetku vojne obiskal ruskega veleposlanika pri Svetem sedežu: »Bil sem sam. Nisem želel, da bi me kdo spremljal. To je bila moja osebna odgovornost.«

Po mnenju vatikanske in ruske diplomacije bi srečanje papeža Frančiška in patriarha Kirila I. v trenutnih okoliščinah »lahko povzročilo preveč zmede«.

Konkretne vsebine pogovora z ruskim diplomatom papež ni navedel, je pa v pogovoru dal vedeti: »Vsakemu, ki želi natančno videti, je jasno, da sem vladi nakazal, kako lahko vsak trenutek konča vojno.« Vsaka vojna v današnjem času je »zastarela«. Zato je pred kratkim javno poljubil ukrajinsko zastavo. To je bilo »dejanje solidarnosti« z mrtvimi, njihovimi družinami in begunci.

Papež je komentiral tudi ruskega pravoslavnega patriarha Kirila I., ki velja za tesnega zaveznika predsednika Vladimirja Putina. Frančišek je poudaril, da je njegov odnos s Kirilom še vedno »zelo dober«. Izrazil je obžalovanje, da je moral Vatikan odpovedati njuno drugo srečanje, predvideno v letošnjem juniju v Jeruzalemu. Po mnenju vatikanske in ruske diplomacije bi takšno srečanje v trenutnih okoliščinah »lahko povzročilo preveč zmede«.