'Stvarjenje Adama' praznuje petstoletnico: papež Benedikt XVI. je minulo sredo zvečer obhajal večernice v Sikstinski kapeli, natanko petsto let za tem, ko je njegov predhodnik papež Julij II. 31. oktobra 1512 slovesno obeležil zaključek del Michelangelove mojstrovine. 'Stvarjenje Adama' in osem drugih fresk sodi med osrednje znamenitosti Vatikanskih muzejev in letno privabi več kot pet milijonov obiskovalcev.

Sveti oče je Sikstinsko kapelo v svojem nagovoru imenoval ‘bogoslužna učilnica’ in pojasnil, da se ‘zgodovinskega in umetniškega dogodka’ spominja z bogoslužno slovesnostjo, ker imajo ‘vse umetnine, ki kapelo krasijo, še posebej freske, svoje živo okolje prav v bogoslužju. V njegovem kontekstu se izraža njihova lepota, njihovo bogastvo, in teža njihovega pomena’. Michelangelo je s svojo ‘edinstveno izrazno močjo’ upodobil Boga Stvarnika, njegovo delo in njegovo moč. Umetnik je želel poudariti, da svet ni produkt teme, naključja ali nesmisla, pač pa svobodno in največje dejanje ljubezni in razuma.

“Zdi se, kot da bi med bogoslužnim dejanjem oživela celotna simfonija likov, posebno v duhovnem smislu, pa tudi v estetskem”, je nadaljeval Benedikt XVI. “Sikstinska kapela, obdana z molitvijo, je še lepša, še pristnejša; takrat nam razodene vse svoje zaklade.” Sveti oče je zato povabil vernike, naj Sikstinske kapele ne vidijo zgolj kot umetnine, pač pa tudi kot bogoslužni prostor.

Papež je spregovoril tudi o tem, kako so se morali odzvati ljudje, ki so kapelo ugledali prvič, potem ko je Michelangelo štiri leta, med leti 1508 in 1512, ustvarjal na več kot tisočih kvadratnih metrih površine. Ob tem je navedel besede Giorgia Vasarija, ki je dejal: “To delo je bilo in je svetilka naše umetnosti, ki nam je dala toliko dobrega in je prinesla toliko svetlobe slikarski umetnosti; dovolj je je bilo, da je razsvetlila ves svet.” Freske prikazujejo stvarjenje sveta, stvarjenje človeka in izgon iz raja ter nekatere prizore iz Noetovega življenja. Med leti 1982 in 1994 je bila umetnina restavrirana. Sikstinska kapela je po izročilu kraj, kjer volijo novega papeža in sodi na seznam Unescove kulturne dediščine.

Michelangelove freske si vsak dan ogleda okoli dvajset tisoč obiskovalcev, zaradi česar je celotna umetnina precej ogrožena, saj je izpostavljena temperaturnim nihanjem, vlagi in prahu. Po navedbah direktorja Vatikanskih muzejev, Antonia Paoluccija, pa ‘v kratkem ne načrtujejo kakršnih koli omejitev števila obiskovalcev’. V muzejih se trenutno ukvarjajo s stabilizacijo notranjega ozračja in z zmanjšanjem prašenja, je Paolucci zapisal v svojem prispevku za vatikanski časnik ‘L’Osservatore Romano’.

Foto: splet