»Koliko revnih ljudi je povzročila vojna norost! Kamor koli se ozremo, lahko vidimo, kako nasilje najbolj prizadene nezaščitene in najšibkejše,« je sveti oče zapisal v poslanici, ki so jo včeraj po navedbah spletnega portala Vatican News objavili v Vatikanu. Svetovni dan ubogih v Katoliški cerkvi obhajamo v mesecu novembru.

»Kristus je zavoljo vas obubožal (2 Kor 8,9)«

Papež v letošnji poslanici na temo »Kristus je zavoljo vas obubožal (2 Kor 8,9)« spominja na besede svetega Pavla kristjanom v Korintu, da bi jih spodbudil k solidarnosti z brati in sestrami v stiski. V zapisu opozarja, da letošnji svetovni dan ubogih prihaja »kot zdrav izziv, ki nam lahko pomaga premisliti o našem življenjskem slogu in o številnih oblikah revščine, ki nas obkrožajo«.

Vzajemno izsiljevanje peščice vplivnih znova prikriva glas človeštva, ki poziva k miru.

Med premišljevanjem o aktualnih dogodkih v svetu opozarja na epidemijo koronavirusne bolezni, iz katere se svet rešuje, in izpostavlja znake gospodarskega okrevanja, ki bi lahko koristilo milijonom, obubožanim zaradi izgube delovnih mest.

Ustavi se tudi pri vojni v Ukrajini: ta se pridružuje številnim območnim vojnam, ki so v zadnjih letih prinesle smrt in uničenje. »Toda tukaj je slika še bolj zapletena, saj 'velesila' neposredno posreduje in poskuša vsiliti svojo voljo v nasprotju z načelom samoodloanja narodov,« nadaljuje Frančišek. Vzajemno izsiljevanje peščice vplivnih znova prikriva glas človeštva, ki poziva k miru. Na milijone žensk, otrok in ostarelih se je prisiljenih izpostaviti nevarnosti bomb, samo da bi prišli na varno in poiskali zatočišče kot begunci v sosednjih državah.

FOTO: Vatican Media

Revnim velike besede ne pomagajo

Papež v poslanici premišljuje o pripravljenosti, ki je v zadnjih letih spodbudila cele narode, da so odprli svoja vrata in sprejeli na milijone beguncev pred vojnami na Bližnjem vzhodu, v osrednji Afriki in zdaj v Ukrajini. »Vendar pa bodo posledice oboroženega spora tem hujše, čim dlje se bo nadaljeval,« piše Frančišek. Zato, poudarja voditelj Katoliške cerkve, pomoč ne sme popustiti: »Revnim velike besede ne pomagajo: treba je zavihati rokave in udejanjiti vero z osebno zavzetostjo, ki je ni mogoče prenesti na druge.«

Papež z veseljem ugotavlja, da se občutek za skupnost in občestvo kot življenjski slog povečuje in čut za solidarnost zori.

Pri tem ne gre zgolj za »človekoljubno miselnost do ubogih«. Prizadevati si moramo, da nikomur ne bi zmanjkalo najosnovnejših potrebščin: solidarnost »pomeni deliti tisto malo, kar imamo, s tistimi, ki nimajo ničesar, tako da nihče ne bo ostal brez vsega«. Papež z veseljem ugotavlja, da se občutek za skupnost in občestvo kot življenjski slog povečuje in čut za solidarnost zori. Srečanje z ubogimi pa nam po njegovih besedah omogoča, da premagamo številne strahove in nebistvene skrbi ter napredujemo k tistemu, kar v življenju resnično šteje in česar nam nihče ne more vzeti: k resnični in zastonjski ljubezni.

FOTO: Tatjana Splichal

Revščina Jezusa Kristusa kot zvesta življenjska spremljevalka

Sveti oče ob koncu izpostavi zgled svetega Charlesa de Foucaulda - človeka, ki se je rodil bogat in se je odpovedal vsemu, da bi sledil Jezusu -, ki je vse pozval, naj ne prezirajo revnih, malih in delavcev, saj »niso le naši bratje in sestre v Bogu, ampak so tudi tisti, ki v svojem zunanjem življenju najbolj posnemajo Jezusa«. »Naj bo letošnji svetovni dan ubogih za nas trenutek milosti,« moli papež: »Naj nam omogoči, da opravimo osebni in skupnostni izpit vesti ter se vprašamo, ali je revščina Jezusa Kristusa naša zvesta življenjska spremljevalka.«

Namen svetovnega dne ubogih je usmeriti pozornost v revščino kot »iskreno skrb evangelija« in spodbuditi obnovo vere v župnijah.

Papež Frančišek je svetovni dan ubogih razglasil leta 2016. Obhajamo ga v mesecu novembru, na 33. navadno nedeljo med letom, tik pred začetkom adventa. V letošnjem letu bo to 13. november. Namen dneva je usmeriti pozornost v revščino kot »iskreno skrb evangelija« in spodbuditi obnovo vere v župnijah.