Svete maše v vatikanski baziliki se je po navedbah spletnega portala Vatican News udeležilo okoli 1.300 vernikov, ob svetem očetu pa je somaševal kardinal Giovanni Battista Re, dekan kardinalskega zbora.

Dosti pomembneje je, da živimo usmiljenje, namesto da bi se izgubljali v teorijah ali se osredinjali na kariero, bogastvo in ugled.

Papež je v nagovoru pri bogoslužju kristjane pozval, naj živijo v skladu z evangelijem tukaj in zdaj: »Bogu gremo naproti z ljubeznijo, ker je On ljubezen.« Izrecno je poudaril, da so dosti pomembnejša dejanja kakor besede, predvsem pa je dosti pomembneje, da živimo usmiljenje, namesto da bi se izgubljali v teorijah ali se osredinjali na kariero, bogastvo in ugled.

Kariera, bogastvo, ugled … minljive stvari

Frančišek je spregovoril o dveh pojmih: »pričakovanju« in »presenečenju«. Ljudje smo »v čakalnici sveta«, da bi vstopili v nebesa in se udeležili »gostije za vsa ljudstva«, kot pričakovanje večnega življenja opisuje prerok Izaija. Papež je pozval, naj to »čakanje na nebesa« ohranjamo, in posvaril pred nevarnostjo, da bi minljiva pričakovanja sveta postavili nad pričakovanja Boga:

Ozrimo se navzgor, saj smo na poti k Najvišjemu, medtem ko stvari od tu spodaj ne bodo dosegle vrha.

»Izpred oči izgubiti bistveno in se pehati za vetrom bi bila največja napaka v življenju. Ozrimo se navzgor, saj smo na poti k Najvišjemu, medtem ko stvari od tu spodaj ne bodo dosegle vrha: najboljše kariere, največji uspehi, najprestižnejši nazivi in nagrade, nakopičeno bogastvo in zemeljski dosežki - vse to bo v trenutku izginilo. In vsa pričakovanja, ki so bila vanje položena, bodo za vedno razočarana.«

FOTO: Vatican Media

Ne pritožujmo se, temveč raje gojimo upanje

Ljudje porabijo preveč časa, truda in energije, da bi se ukvarjali samo s temi stvarmi, je obžaloval papež. Toda žal z njimi izpred oči izgubimo »neskončnost, h kateri stremimo, radost, za katero dihamo«. Vsak človek bi se moral vprašati: »Ali se osredinjam na bistvene stvari ali pustim, da me odvrnejo številne nepotrebne stvari? Ali gojim upanje ali se še naprej pritožujem, ker pripisujem prevelik pomen številnim stvarem, ki niso pomembne?« je predlagal sveti oče.

Presenečenje izraža začudenje pravičnih in grozo nepravičnih.

Frančišek je nato spregovoril o pojmu presenečenja in v tem okviru predstavil »priliko o sodbi Sina človekovega ob koncu časov« iz evangelija po Mateju: »To je podobno kot pri protagonistih, ki pravijo: 'Gospod, kdaj smo te videli lačnega in te nasitili ali žejnega in ti dali piti? Kdaj smo te videli tujca in te sprejeli ali nagega in te oblekli? Kdaj smo te videli bolnega ali v ječi in smo prišli k tebi?' je pojasnil papež (Mt 25,37-39).

Presenečenje izraža »začudenje pravičnih in grozo nepravičnih«, tako papež Frančišek. Pravični so se na Gospodov govor odzvali z začudenjem, nepravični pa so bili vznemirjeni.

FOTO: Vatican Media

Sklepanje kompromisov z evangelijem

Kristjani zaradi udobja pogosto sklepamo kompromise z evangelijem, je pojasnil papež. Naj gre za izkoreninjenje lakote in revščine, bližino bolnikom in zapornikom, sprejemanje migrantov: kristjani postanemo mojstri zapletenosti, »ki veliko razpravljajo, storijo pa občutno premalo«. Odgovore iščemo pred računalnikom namesto pred križem, na internetu namesto v očeh bratov in sester.

Bog nas pričakuje sredi ubogih in ranjenih v svetu ter čaka, da ga bomo pobožali z dejanji in ne z besedami.

Papež zato odločno poziva k odgovornosti »namesto komentiranja, razpravljanja in teoretiziranja«. Danes nas namreč Gospod opominja, »da smrt prihaja, da bi iz življenja naredila resnico, in ob tem odstrani vse olajševalne okoliščine za usmiljenje«. Bog nas pričakuje »sredi ubogih in ranjenih v svetu«, je spomnil papež, in čaka, da ga bomo »pobožali z dejanji in ne z besedami«. Na dan slovesa od zemeljskega življenja bo nato Božja navzočnost za nas srečno presenečenje.