"Ohranjajte in poglabljajte svoje krščansko veselje, širite ga na vse okoli sebe in ne pozabite, da se z Bogom lahko soočite in premagate vse."

To je bila ena od osrednjih misli, ki jo je papež Frančišek položil na srce tamkajšnjim škofom, duhovnikom, diakonom, posvečenim osebam, semeniščnikom in laičnim pastoralnim delavcem Bahrajna v nedeljo v cerkvi Presvetega Srca v glavnem mestu Bahrajna Manama. S tem se je zaključilo njegovo 39. apostolsko potovanje v tujino.

Harmonija v Jezusovem obličju

Pred slovesom je papež še enkrat izrazil veselje, da je tu "v tej krščanski skupnosti, ki jasno kaže svoj »katoliški«, to je vesoljni obraz. Cerkev, v kateri živijo ljudje, ki prihajajo s številnih koncev sveta, ki prihajajo skupaj, da izpovedujejo eno vero v Kristusa."

Ob tem se je posebej spomnil na nekatere prisotne iz Libanona, ter jim zagotovil molitev za to ljubljeno, a tudi utrujeno in preizkušeno državo.

Lepo je pripadati Cerkvi, ki jo oblikujejo različne zgodbe in obrazi, ki najdejo sozvočje v enem samem Jezusovem obličju.

Živa voda, ki obnavlja življenje

Nato je sveti oče svoje razmišljanje nadaljeval z Jezusovimi besedami, ki govorijo o živi vodi: "Porodile so mi misel ravno na to (obiskano) deželo: res je, veliko je puščave, so pa tudi studenci sladke vode, ki tiho tečejo pod zemljo in jo namakajo. To je lepa podoba vas in predvsem tega, kar ste, in tega kar vera deluje v življenju. Na površini se pokaže naša človeškost, izsušena od tolikšnih krhkosti, strahov in izzivov, s katerimi se mora soočati, z različnimi vrstami osebnega in družbenega zla. V ozadju duše, v globini srca pa teče mirna in tiha sladka voda Duha, ki namaka naše puščave, vrača moč, kar je v nevarnosti, da se posuši, umiva, kar nas posurovi, gasi našo žejo po sreči. In vedno obnavlja življenje. O tej živi vodi govori Jezus, ta je izvir življenja, ki nam ga obljublja: dar Svetega Duha, nežna, ljubeča in prerajajoča navzočnost Boga v nas."

Ob tem je vernike opomnil, da se je Cerkev rodila iz odprte Kristusove strani, iz katere je "pritekla voda novega življenja, oživljajoča voda Svetega Duha, ki bo namenjena prerojenju celotnega človeštva, tako da ga bo osvobodila greha in smrti."

Papež Frančišek v Bahrajnu. FOTO: Vatican News

Trije darovi svetega duha

Iz milosti, ki prihaja od Svetega Duha, prihajajo tudi njegovi "trije veliki darovi", ki jih ta podeljuje vernikom in za katere Duh prosi, naj jih sprejmemo in gojimo.

Prvi njegov dar je dar veselja. Toda to ni neko priložnostno stanje ali trenutno čustvo; ali morebiti celo porabniško in individualistično veselje, pač pa je to veselje, ki se rojeva iz odnosa z Bogom, iz vedenja, da kljub naporom in temnim nočem, ki jih včasih doživljamo, nismo sami, izgubljeni ali poraženi, ker je On z nami. In z njim se lahko soočimo in premagamo vse, celo brezna bolečine in smrti.

Duh uvaja jezik ljubezni

"Potem je Sveti Duh vir edinosti. Tisti, ki ga sprejmejo, prejmejo Očetovo ljubezen in postanejo njegovi otroci (prim. Rim 8,15-16); in če so Božji otroci, so tudi bratje in sestre. Med njimi ne sme biti prostora za dela mesa, to je sebičnosti: za delitve, prepire, opravljanje, za govorice. Delitve sveta, pa tudi etnične, kulturne in obredne razlike ne morejo raniti ali ogroziti edinosti Duha. Nasprotno, njegov ogenj sežiga posvetne želje in razvname naše življenje s tisto sprejemajočo in sočutno ljubeznijo, s katero nas ljubi Jezus, da bi se tudi mi lahko tako ljubili med seboj," poudarja papež.

Naš preroški poklic

Sveti Duh pa je tudi vir preroštva. Kot je opozoril sveti oče, je zgodovina odrešenja posejana s številnimi preroki, ki jih je Bog poklical, posvetil in poslal med ljudstvo.

"Tudi mi imamo ta preroški poklic: vsi krščeni so prejeli Duha in so preroki. Kot takšni se ne moremo pretvarjati, da ne vidimo del zla, ostati v »brezskrbnem življenju«, da si ne bi umazali rok. Nasprotno, prejeli smo Duha preroštva, da bi s svojim življenjskim pričevanjem prinašali na dan evangelij. Zato nas sv. Pavel spodbuja: »Bodite vneti za duhovne darove, posebno še, da bi prerokovali« (1 Kor 14,1). Preroštvo nas usposablja, da evangeljske blagre udejanjamo v vsakdanjih razmerah, to je, da z vztrajno krotkostjo gradimo Božje kraljestvo, v katerem ljubezen, pravičnost in mir kljubujejo vsaki obliki sebičnosti, nasilja in poniževanja."

Nazadnje se je Papež vsem, ki so pripravljali njegov obisk, zahvalil za dneve, ki so jih preživeli skupaj ter še enkrat pozval k miru v Ukrajini in Etiopiji, da bi se spopadi, ki potekajo v teh državah, čim prej končali.