»Če želimo z odprto in skrbno ljubeznijo sodelovati pri svobodnem delovanju Duha, ne da bi bili s svojo domišljavostjo ali togostjo komur koli v pohujšanje ali oviro, moramo svoje poslanstvo opravljati s ponižnostjo, hvaležnostjo in veseljem. Ne smemo se ujeziti, marveč se moramo veseliti, da lahko tudi drugi delajo, kar delamo mi, da bo Božje kraljestvo raslo in bomo nekoč vsi združeni v Očetovih rokah,« je uvodoma v pridigi poudaril papež.

Pohujšljiv egoizem

Nato se je pomaknil k vidiku občestva in poudaril, da je edina pot življenja pot daru, ljubezni, ki združuje v podelitvi, medtem ko pot egoizma ustvarja izključno zaprtost, zidove, ovire, »pohujšanja«, ki nas priklenejo na stvari ter oddaljujejo od Boga in naših bratov in sester. Egoizem je po njegovem pohujšljiv, ker tlači majhne, ponižuje dostojanstvo oseb in duši krik ubogih, kar je veljalo tako v času sv. Pavla kakor tudi danes za nas.

Ni prostora za prikrivanje zlorab

»Ustvarja se svet, v katerem ni več prostora za ljudi v težavah, ni več usmiljenja za tiste, ki delajo napake, niti sočutja za trpeče in obupane. Pomislimo, kaj se zgodi, ko male pohujšajo, zlorabijo, ranijo tisti, ki bi morali skrbeti zanje; na rane bolečine in nemoč žrtev, pa tudi njihovih družin in skupnosti. Z mislimi in s srcem se vračam k pripovedim nekaterih od teh malih, ki sem jih srečal v petek. Prisluhnil sem jim, slišal trpljenje zlorabljenih in tu ponavljam: v Cerkvi je prostor za vse, ni pa prostora za zlorabe in njihovo prikrivanje!«

Storilcu naj se sodi

Pozval je vse, zlasti škofe: ne prikrivajte zlorab, obsodite storilce in jim pomagajte, naj ozdravijo od bolezni zlorab. Zla se ne sme prikrivati, temveč ga je treba obelodanjati, da se ve zanj, kakor so storili nekateri, ki so bili zlorabljeni, je nadaljeval Frančišek. In naj se storilcu zlorabe sodi, pa naj bo laikinja, laik, duhovnik ali škof! Zlorabljeni so po njegovem žalostinka, ki se dviga v nebo, se dotakne duše in zaradi katere se sramujemo, ter nas kliče k spreobrnjenju.

Proč s pohujšljivim očesom, roko, nogo

»Prisluhnimo Jezusu v evangeliju: proč s pohujšljivim očesom, ki vidi siromaka in se obrne stran. Proč s pohujšljivo roko, ki stisne pest, da bi skrila svoje zaklade, in se pohlepno umakne v žepe. Moja babica je govorila: hudič vstopa skozi žepe. Roko, ki stori spolno zlorabo, zlorabo moči, zlorabo vesti nad šibkejšimi. Proč s pohujšljivo nogo, ki ne teče hitro zato, da bi se približala trpečim, temveč da bi šla mimo in ostala daleč stran. Proč s tem, nič dobrega in trdnega se ne gradi tako,« je posvaril papež.

Zgled Ane Jezusove

Pri tretjem vidiku, pričevanju, pa lahko – tako Frančišek – izhajamo iz življenja in dela Ane Jezusove (Ane de Lobera y Torres) na dan njene beatifikacije. Ta španska žena je bila namreč v Cerkvi svojega časa ena od protagonistk velikega reformnega gibanja, po sledeh »velikanke duha« Terezije Avilske: njene ideale je širila v Španiji, Franciji, pa tudi v Bruslju in na območju, ki se je tedaj imenovalo Španska Nizozemska.

Ženska svetost

»V času, zaznamovanem z bolečimi škandali znotraj in zunaj krščanske skupnosti, je s tovarišicami s svojim preprostim in ubogim življenjem, ki je temeljilo na molitvi, delu in dejavni ljubezni, znova k veri privedla tako veliko ljudi, da je njihovo ustanovo nekdo poimenoval 'duhovni magnet'. S svojim načinom življenja je v času velikih težav pomagala znova dvigniti Cerkev. Zato s hvaležnostjo sprejmimo zgled 'ženske svetosti', delikaten in močan, sestavljen iz odprtosti, občestva in pričevanja,« je papež sklenil homilijo.

Zahvala za apostolsko potovanje

Pred opoldansko molitvijo se je zahvalil za to apostolsko potovanje (zlasti starejšim in bolnim, ki so darovali svoje molitve), spomnil, da danes obhajamo svetovni dan migrantov in beguncev pod geslom Bog hodi s svojim ljudstvom, izrazil zaskrbljenost nad širjenjem konflikta v Libanonu in pozval k molitvi za žrtve in njihove družine ter za mir v trpečih Ukrajini, Palestini in Izraelu, Južnem Sudanu, Mjanmarju in vseh deželah, ranjenih od vojne.

Migracije kot priložnost

»Iz Belgije, ki je bila in je še vedno cilj številnih migrantov, vnovič pozivam Evropo in mednarodno skupnost, naj migracijski pojav obravnavata kot priložnost za skupno rast v bratstvu, in vabim vse, naj vidijo v vsakem bratu in sestri migrantu obličje Jezusa, ki je postal gost in romar med nami,« je pozval sveti oče, ki po lastnih besedah še naprej z bolečino in veliko zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje in širitev konflikta v Libanonu.

Začetek postopka za beatifikacijo kralja Baudouina

»Libanon je sporočilo, ta hip mučeno sporočilo, in ta vojna ima uničujoče posledice za prebivalstvo. Preveč ljudi še naprej dnevno umira na Bližnjem vzhodu. Molimo za žrtve, za njihove družine, za mir. Vse strani pozivam k takojšnji prekinitvi ognja v Libanonu, Gazi, preostalem delu Palestine in Izraelu. Naj se izpusti talce in naj bo dovoljena humanitarna pomoč,« je izpostavil papež in še razkril, da bo po vrnitvi v Rim začel postopek za beatifikacijo belgijskega kralja Baudouina.