Papež je z argentinsko časnikarko Bernardo Llorente spregovoril o sinodi, vojnah in svetovnih krizah, »lažnih odrešenikih« in umetni inteligenci ter svoji srčni želji, da bi obiskal Argentino in Papuo Novo Gvinejo, poroča spletni portal Vatican News. Po njegovih besedah je »izkoriščanje eden od glavnih izvorov vojn. Drugi izvor pa je geopolitične narave, povezan z ozemeljsko prevlado.«

Tisti, ki se želijo iz krize rešiti sami, to pot izhoda spremenijo v labirint, ki se vedno vrti v krogu.

Kriza človeštva

Sveti oče je najprej spregovoril o številnih krizah, s katerimi se danes sooča naš svet. »Všeč mi je beseda 'kriza', ker ima notranje gibanje,« je pojasnil. »Iz krize prideš od zgoraj in ne s pomočjo mahinacij. Iz nje prideš od zgoraj in iz nje ne prideš sam. Tisti, ki se želijo iz krize rešiti sami, to pot izhoda spremenijo v labirint, ki se vedno vrti v krogu.« Papež je ob tem izpostavil pomen učenja mladih, kako reševati krize, češ da to »prinaša zrelost« in nas uči, kako prepoznati »lažne odrešenike«.

Na vprašanje časnikarke Llorentejeve, česa človeštvu primanjkuje in česa ima v izobilju, je papež poudaril, da moramo »spodbujati prave vrednote«. »V našem svetu primanjkuje protagonistov človečnosti, ki bi pokazali svojo človeško vlogo,« je pojasnil. »Včasih opažam, da nam primanjkuje sposobnosti za obvladovanje kriz in uveljavljanje lastne kulture. Ne bojmo se pustiti, da bi na površje prišle prave vrednote neke države. Krize so kot glasovi, ki opozarjajo, kje moramo ukrepati.«

FOTO: Vatican Media

Dostojanstvo dela

Glede tematike dela je Frančišek poudaril dostojanstvo dela in strašen greh izkoriščanja. »Delo nam daje dostojanstvo. Največja izdaja te poti do dostojanstva pa je izkoriščanje,« je dejal: »Izkoriščanje ljudi za osebno korist je eden najhujših grehov.«

Naj pojasnim: nisem komunist, kot pravijo nekateri. Papež sledi evangeliju.

Papež je ob tem opozoril, da ga nekateri, ko komentirajo njegove socialne okrožnice, označujejo za diktatorja. »To ne drži. Papež vzame evangelij in pove, kar pravi evangelij,« je poudaril. »Že v Stari zavezi je hebrejska postava zahtevala skrb za vdove, sirote in tujce. Če družba izpolni te tri stvari, čudovito napreduje.« … »In naj pojasnim: nisem komunist, kot pravijo nekateri. Papež sledi evangeliju,« je v pogovoru za argentinske medije poudaril sveti oče.

Merilo kulturnega napredka, vključno z umetno inteligenco, je sposobnost moških in žensk, da jo upravljajo, prilagodijo in vodijo.

Tehnološko zatiranje

Na vprašanje o tehnološkem napredku in njegovih posledicah je papež izpostavil prednost človeške osebe pred znanstvenim napredkom. »Merilo kulturnega napredka, vključno z umetno inteligenco, je sposobnost moških in žensk, da jo upravljajo, prilagodijo in vodijo,« je pojasnil. »Z drugimi besedami, moški in ženske so gospodarji stvarstva in tega ne smemo opustiti. Osebno obvladovanje vsega. Resne znanstvene spremembe so napredek. Za to moramo biti odprti.«

FOTO: Vatican Media

Vojna in varnost

Ko se je vrnil k vprašanju vojne, je papež pozval vse narode sveta, naj si v upanju na mir prizadevajo za dialog: »Menim, da dialog ne sme biti samo nacionalističen. Je univerzalen, še posebej danes, ko so na voljo vse komunikacijske naprave. Zato govorim o univerzalnem dialogu, univerzalnem sožitju in univerzalnem srečanju. Seveda pa je sovražnik vsega tega vojna.«

Papež je prepričan, da sta »izkoriščanje in ozemeljska prevlada izvor vojn, ki jih spodbujajo diktature«. Za izgradnjo miru in skupnega dobrega odločno poziva k narodnemu samozavedanju: »Ne morete vzpostaviti dialoga z drugimi, če se ne zavedate, kje stojite. Ko se srečata dve zavestni istovetnosti, lahko vzpostavita dialog in naredita korake k dogovoru, napredku in skupni hoji.«

Papež je tudi tokrat spregovoril o svetovni vojni po koščkih, kar je postalo že njegova stalna besedna zveza, ob čemer je bil pogovor opravljen že konec letošnjega septembra, torej pred izbruhom nasilnega spopada v Sveti deželi.

Papež Frančišek je priznal, da se mora Cerkev prilagoditi času sleherne dobe ...

Cerkev se giblje v sožitju

Glede sinode o sinodalnosti, ki v teh dneh zaseda v Vatikanu, je papež Frančišek priznal, da se mora Cerkev prilagoditi času sleherne dobe: »Janez XXIII. je že od začetka drugega vatikanskega koncila imel zelo jasno stališče: Cerkev se mora spremeniti. Pavel VI. se je s tem strinjal in nadaljeval v tej smeri, prav tako papeži, ki so ju nasledili,« tako Frančišek. »Ne gre zgolj za spremembo 'modnih smernic', ampak za spremembo, ki spodbuja dostojanstvo posameznika. In prav v tem je teološki napredek, v moralni teologiji in vseh cerkvenih znanostih, celo v razlagi Svetega pisma, ki so napredovale v skladu s pogledi Cerkve. Vedno v sožitju.«

FOTO: Vatican Media

O svojem odnosu z Bogom in »veri oglarjev«

Na vprašanje, kakšen je njegov odnos z Bogom, je najprej navihano odvrnil: »Vprašajte ga!« Nato pa se je zresnil in povedal, da je »ohranil veliko svoje otroške vere«: »Babica me je naučila moliti in še vedno imam to preprosto pobožnost molitve in prošenj - v Argentini temu pravimo 'vera oglarjev'. Ko molim, nisem pretirano zapleten. Nekateri bi celo rekli, da je moja duhovnost 'staromodna'. Morda je res tako …«

Njegova »verska ozaveščenost je zelo zrasla, toda način, kako se pogovarjam z Bogom, je vedno preprost. Nisem rad zapleten.« Razpravo o svojem odnosu z Bogom je sklenil z besedami: »Gospod je dober prijatelj. Lepo ravna z menoj.«

Ne zavedamo se, da živimo od upanja. In teološko upanje je zelo skromno, vendar je tisto, ki dodatno začini vsakdanje začimbe.

Pomen upanja in pot na Južni tečaj

Papež je še poudaril, kako pomembno je, da se znamo smejati in sprejeti krepost upanja: »Ne moremo živeti brez upanja. Če bi odrezali drobna upanja vsakega dne, bi izgubili svojo istovetnost,« je pojasnil: »Ne zavedamo se, da živimo od upanja. In teološko upanje je zelo skromno, vendar je tisto, ki dodatno začini vsakdanje začimbe.«

Na vprašanje o prihodnjih apostolskih potovanjih je Frančišek, znan kot »papež obrobij«, odgovoril, da si želi obiskati rodno Argentino in ob tem predlagal možnost, da bi potoval tja, kamor ni šel še noben papež: na Južni tečaj: »Nekdo je rekel, da bi se moral, če grem v Argentino, ustaviti v Riu Gallegosu, se nato odpraviti na Južni tečaj, pristati v Melbournu in obiskati Novo Zelandijo.«

»To bi bilo precej dolgo potovanje,« se je pošalil papež. »Ko govorimo o najbolj oddaljenih krajih,« je dodal, »pa mi še vedno ostaja Papua Nova Gvineja.«