3. evropske katoliške socialne dneve so včeraj slovesno odprli v slovaški prestolnici Bratislavi. Namen srečanja je pospeševanje dialoga glede socialne pravičnosti v Cerkvi in med prebivalci Evrope, predvideni pa so trije ključni sklopi razprav: demografska tranzicija in družinsko življenje, tehnološka in digitalna tranzicija ter okoljska tranzicija. V imenu Slovenske škofovske konference so v Bratislavo odpotovali ljubljanski pomožni škof dr. Franc Šuštar, glavni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič in Tilen Čebulj.

Tragedija vojne

Papež Frančišek se je v pismu nadškofu Gintarasu Grušasu osredinil na »tragedijo vojne, ki se dogaja v osrčju Evrope«, in opozoril, da to ni tisto, na kar smo upali po težkih zdravstvenih razmerah, ki jih je povzročila koronaepidemija. Zdaj, je nadaljeval, smo »povsem osupli«, ko se spominjamo prizorov iz velikih vojn prejšnjega stoletja, prizorov, za katere »si nismo mislili, da jih bomo še kdaj koli videli«.

Srčni klic naših ukrajinskih bratov in sester na pomoč nas spodbuja ne le k resnemu premišljevanju, temveč nas tudi spodbuja, da z njimi jočemo in nekaj storimo zanje.

Kot občestvo vernikov, je poudaril sveti oče, nas »srčni klic naših ukrajinskih bratov in sester na pomoč spodbuja ne le k resnemu premišljevanju, temveč nas tudi spodbuja, da z njimi jočemo in nekaj storimo zanje«. Človeštvu namreč znova grozi izprijena zloraba moči in lastnih interesov, ki obsoja nemočne ljudi na vse oblike brutalnega nasilja.

Papež se je nato zahvalil slovaškim škofom za hiter odziv, »da so priskočili na pomoč ukrajinskim beguncem ter jim zagotovili materialno pomoč, zavetje in gostoljubje«.

Ukrajinski begunci na poljsko-slovaški meji. FOTO: Vatican Media

Naslov

Papež Frančišek se je nato osredinil na naslov srečanja v Bratislavi: Evropa onkraj epidemije: nov začetek. Opozoril je, da nas vabi k premisleku o prehodu, ki se dogaja v evropski družbi. Ta čas, ki ga še vedno zaznamuje epidemija, je prinesel pomembne družbene, gospodarske, kulturne in celo cerkvene spremembe. »V teh razmerah, ki jih zaznamuje trpljenje,« piše papež, »so narasli strahovi, povečala se je revščina, pomnožila osamljenost; medtem ko so mnogi izgubili službo in živijo negotovo, se je način odnosov med ljudmi spremenil za vse«.

Graditi prihodnost ne pomeni združevanja, temveč še močnejše povezovanje v spoštovanju raznolikosti.

Ne moremo stati križem rok, je poudaril papež. Kot kristjani in evropski državljani smo poklicani, da pogumno izvajamo »skupno dobro naših evropskih domov, naše domovine Evrope«. Da, je nadaljeval, Evropa in narodi, ki jo sestavljajo, si ne nasprotujejo, in graditi prihodnost ne pomeni združevanja, temveč še močnejše povezovanje v spoštovanju raznolikosti«.

Logotip

Nazadnje se je papež Frančišek obrnil na logotip, izbran za tokratno srečanje: podoba sv. Martina, ki je razpolovil svoj plašč, da bi ga dal revežu. »Logotip nas opominja, da je ljubezen konkretna bližina, delitev, skrb za druge,« je dejal papež in dodal, da »tisti, ki ljubijo, premagajo strah in nezaupanje do tistih, ki prihajajo na naše meje v iskanju boljšega življenja: če je sprejemanje, zaščita, spremljanje in vključevanje tolikih bratov in sester, ki bežijo pred spori, lakoto in revščino, prav in človeško, je še toliko bolj krščansko«.

Zidove, ki so še vedno navzoči v Evropi, je treba preoblikovati v vrata do njene zgodovinske, verske, umetnostne in kulturne dediščine.

Na koncu je papež še opozoril, da je treba zidove, ki so še vedno navzoči v Evropi, »preoblikovati v vrata do njene zgodovinske, verske, umetnostne in kulturne dediščine; spodbujati je treba dialog in socialno prijateljstvo, da bi lahko raslo človeško sobivanje, ki temelji na bratstvu«.