Kot je zapisal v poslanici za današnji praznik, morajo svetovni voditelji na decembrskem podnebnem vrhu Združenih narodov v Dubaju »prisluhniti znanosti ter začeti s hitrim in poštenim prehodom, da bi končali obdobje fosilnih goriv«.

»Gospodarske politike, ki dajejo prednost škandaloznemu bogastvu za nekatere, mnogim pa pogojujejo vedno slabše pogoje, pomenijo konec miru in pravičnosti,« piše sveti oče. Zato poziva tudi k spremembi odnosa do narave in osebnega načina življenja. Posamezniki se morajo izogibati odpadkom in nepotrebni potrošnji ter živeti bolj trajnostno, tako papež.

Prisluhnimo klicu, naj bomo ob strani žrtev okoljske in podnebne nepravičnosti ter ustavimo to nesmiselno vojno proti stvarstvu.

»Prisluhnimo klicu, naj bomo ob strani žrtev okoljske in podnebne nepravičnosti ter ustavimo to nesmiselno vojno proti stvarstvu,« poziva Frančišek. Ob tem se izrecno sklicuje tudi na opozorila Medvladne skupine Združenih narodov o podnebnih spremembah (IPCC), po katerih »lahko le nujni podnebni ukrepi zagotovijo, da ne bomo zamudili priložnosti za ustvarjanje bolj trajnostnega in pravičnega sveta«. Ljudje si morajo priti naproti, je prepričan papež: »Sezimo si v roke in naredimo pogumne korake, da bosta pravičnost in mir prežemala ves svet.«

Letošnje geslo: »Naj tečeta pravičnost in mir«

Geslo letošnjega dne molitve za skrb stvarstva je »Naj tečeta pravičnost in mir«. Papež Frančišek v svoji poslanici prispodobo vode povezuje tudi s vesoljno sinodo oktobra 2023 in oktobra 2024 v Vatikanu, ki se bo ukvarjala z vprašanjem, kako bo Katoliška cerkev razpravljala in sprejemala odločitve v prihodnosti, poleg papeža in škofov pa naj bi bili pri tem bolj vključeni tudi verniki.

Na vesoljni sinodi je celotna Cerkev povabljena, da »skupaj teče v veliki reki premišljevanja in prenove«.

Kot reke, ki jih napajajo tisoči majhnih potočkov in večjih hudournikov, je tudi Cerkev skupnost neštetih krajevnih cerkva, verskih skupnosti in združenj, piše papež. Na vesoljni sinodi so vsi povabljeni, da »skupaj tečejo v veliki reki premišljevanja in prenove«.

 Papež Frančišek je dan molitve za skrb stvarstva v Katoliški cerkvi razglasil leta 2015 po objavi svoje okoljske in družbene okrožnice Hvaljen, moj Gospod, s tem pa se je pridružil pobudi carigrajskega ekumenskega pravoslavnega patriarha Bartolomeja I., ki je ta dan molitve uvedel že leta 1989.

Celotno besedilo poslanice je na voljo v spodnjem dokumentu:

Papezeva poslanica ob dnevu molitve za skrb stvarstva.docx