60 let po koncilu je papež vernikom priporočil tri poglede na Cerkev: pogled od zgoraj, z Božje perspektive, torej z ljubeznijo; pogled iz sredine, z drugimi krščenimi; in pogled na celoto, onkraj vsake delitve na napredne in konservativne. Papež je v nagovoru pozval k premagovanju delitev v Cerkvi in kritično ocenil »hudičeve spretnosti polarizacije«.

II. vatikanski koncil je bil prvi »zbor samospraševanja«, katerega cilj je bil znova odkriti ljubezen do Boga.

Po mnenju svetega očeta je bil veliko katoliško zasedanje v letih med 1962 in 1965 prvi »zbor samospraševanja«, katerega cilj je bil znova odkriti ljubezen do Boga. Tudi danes moramo na Cerkev najprej »pogledati od zgoraj, z ljubečimi Božjimi očmi«. Papež je posvaril pred skušnjavo, da bi namesto od Boga izhajali iz »lastnega jaza« in namesto evangeliju sledili lastnim ciljem. »Znova odkrijmo koncil, da bi dali prednost Bogu in tistemu, kar je bistveno: Cerkvi, ki je nora od ljubezni do svojega Gospoda in do vseh, ki jih ljubi; Cerkvi, bogati z Jezusom in materialno ubogi; Cerkvi, ki je svobodna in osvobajajoča.«

Cerkev bi morala biti »polna veselja«

Prav to je bila pot, ki jo je Cerkvi pokazal koncil. »Bratje in sestre, vrnimo se k čistemu viru ljubezni koncila,« je povabil papež. »Znova odkrijmo strast koncila in jo obnovimo!« Cerkev bi morala biti »polna veselja«, vendar to ne uspe vsakomur, je priznal Frančišek in pojasnil: »Cerkev, ki ljubi Jezusa, nima časa za prepire, strupenost in polemike. Bog nas osvobodi kritiziranja, nestrpnosti, grobosti in jeze.« To po papeževih besedah ni zgolj »vprašanje sloga, temveč tudi ljubezni«.

Drugi pogled na Cerkev, ki ga uči koncil, je pogled iz sredine.

Drugi pogled na Cerkev, ki ga uči koncil, je »pogled iz sredine«, je nadaljeval Frančišek: »Biti z drugimi v svetu, ne da bi se počutili nad njimi.« Cerkvi - Frančišek jo je imenoval »naša sveta hierarhična mati« - ni treba »izstopati pred očmi sveta, ampak mora služiti svetu«, tako da se daruje in ljubi.

FOTO: Vatican Media

Premagajmo delitve in ohranimo občestvo

Papež je v nagovoru med slovesnim bogoslužjem odločno posvaril pred delitvami v Cerkvi. Po koncilu so kristjani pogosto izbrali določeno stran v Cerkvi: »Kako pogosto so ljudje želeli biti 'privrženci svoje skupine' namesto služabniki vseh, napredni in konservativci namesto bratje in sestre, 'desničarji' ali 'levičarji', namesto da bi pripadali Jezusu; postavljali so se za 'varuhe resnice' ali 'soliste novega', namesto da bi se imeli za ponižne in hvaležne otroke svete matere Cerkve. Gospod ne želi, da bi bili takšni,« je pojasnil papež. Cerkev je Gospodova čreda, je dejal, in to lahko storimo le skupaj in združeni. »Premagajmo delitve in ohranimo občestvo, postanimo vedno bolj 'eno', kot je molil Jezus, preden je dal svoje življenje za nas.«

Ti, ki želiš, da bi bili enotna čreda, nas osvobodi hudičevih spretnosti polarizacije.

Frančišek je nagovor sklenil z molitvijo: »Gospod, zahvaljujemo se ti za dar koncila. Ti, ki nas ljubiš, osvobodi nas vzvišenosti samozadostnosti in duha posvetnega kritiziranja. Ti, ki nas ljubeče paseš, popelji nas iz ograde samozagledanosti. Ti, ki želiš, da bi bili enotna čreda, nas osvobodi hudičevih spretnosti polarizacije.«

II. vatikanski koncil: tri leta, 16 dokumentov

Drugi vatikanski koncil velja za najpomembnejši dogodek v vesoljni Katoliški cerkvi 20. stoletja. Papež Janez XXIII. ga je sklical leta 1959 in odprl 11. oktobra 1962. Koncil se je sestal na štirih zasedanjih v treh letih, kar je bilo precej dlje, kot so sprva mislili mnogi škofje.

Na koncilu je bilo sprejetih 16 dokumentov, med njimi štiri tako imenovane konstitucije, ki so na odločilnih točkah še bolj razširile učiteljsko avtoriteto Cerkve: Dei Verbum, Sacrosanctum Concilium, Lumen Gentium in Gaudium et Spes. Odlomke iz teh štirih besedil so v baziliki svetega Petra prebrali pred današnjim bogoslužjem.

Z današnjim bogoslužjem v baziliki svetega Petra so se tudi uradno začele priprave na sveto leto 2025.

Papež je pripravil nagovor ob današnjem bogoslužju, sveto mašo pa je daroval vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin. Praznovanju se je pridružilo približno 6.000 vernikov, navzoči pa so bili tudi predstavniki drugih krščanskih skupnosti, ki se jim je papež Frančišek v nagovoru izrecno zahvalil. Z današnjim bogoslužjem v baziliki svetega Petra so se tudi uradno začele priprave na sveto leto 2025.