»Sporazum iz Osla je bil tako jasen – z rešitvijo dveh držav. Dokler se ta sporazum ne bo začel izvajati, je resnični mir še zelo daleč,« je po navedbah spletnega portala Vatican News sveti oče ocenil dogodke v Sveti deželi po napadih Hamasa na Izrael in vojni, ki uničuje mesta na območju Gaze. Svoje misli je delil z Domenicom Agassom, vatikanistom italijanske La Stampe.

Ko govori o številnih oboroženih sporih, ki smo jim priča po vsem svetu, papež Frančišek vse spodbuja k molitvi za mir v prepričanju, da je dialog edina pot k mirni prihodnosti. Vse strani poziva, naj »nemudoma ustavijo bombe in rakete ter prekinejo sovražne odnose. Povsod.« Svet nujno potrebuje »vsesplošno prekinitev ognja, saj smo se znašli na robu prepada«.

O vojni med Izraelom in Hamasom: »Že premirje bi bil dober rezultat.«

Upanje za Sveto deželo in Ukrajino

Papež je za La Stampo pojasnil, da nasprotuje opredelitvi katere koli vojne kot »pravične«, saj raje pravi, da je obramba sicer upravičena, izogniti pa se moramo »opravičevanju vojn, ki so vedno zgrešene«. Izrazil je strah pred vojaškim stopnjevanjem na Bližnjem vzhodu, vendar je dejal, da ima nekaj upanja, »saj potekajo zaupna srečanja, na katerih poskušajo doseči dogovor«. Že premirje, tako papež, »bi bil dober rezultat«. Kardinala Pierbattisto Pizzaballo, jeruzalemskega latinskega patriarha, je sveti oče v zadnjem pogovoru označil za »ključno osebnost«, ki se »dobro znajde« in si prizadeva za posredovanje med sprtimi stranmi.

Papež vse spodbuja k molitvi za mir v prepričanju, da je dialog edina pot k mirni prihodnosti. FOTO: Vatican Media

Frančišek je prek videoklica vsak dan v stiku s katoliško župnijo Svete družine v Gazi. Kot je poudaril, je prednostna naloga trenutno osvoboditev izraelskih talcev iz rok Hamasa. Glede Ukrajine je spomnil na nalogo, zaupano kardinalu Matteu Zuppiju, predsedniku Italijanske škofovske konference. »Sveti sedež si prizadeva za posredovanje pri izmenjavi ujetnikov in vrnitvi ukrajinskih civilistov,« je dejal papež: »Sodelujemo predvsem z gospo Marijo Llovo-Belovo, rusko komisarko za pravice otrok, in si prizadevamo za vrnitev ukrajinskih otrok, ki so bili prisilno odpeljani v Rusijo. Nekateri so se že vrnili k svojim družinam.«

Preberite tudi: Moralni teolog dr. Ivan Štuhec o dokumentu »Fiducia supplicans«

»Fiducia supplicans« si prizadeva za vključevanje

Papež Frančišek je spregovoril tudi o nedavni izjavi Fiducia supplicans, ki dopušča blagoslov oseb v neurejenih zvezah, in spomnil, da »Kristus vse kliče od znotraj«. »Po evangeliju naj bi blagoslavljali vse,« tako papež. »Seveda mora obstajati dober namen. In treba je dati natančna navodila o krščanskem življenju (poudarjam, da ne podeljujemo blagoslova zvezam, temveč posameznikom). Toda vsi smo grešniki: zakaj bi sestavljali seznam grešnikov, ki lahko vstopijo v Cerkev, in seznam grešnikov, ki ne smejo biti v Cerkvi? To ni evangeljsko.«

Dokument Fiducia Supplicans nas vabi, da sprejmemo ljudi in jim zaupamo ter da zaupamo v Boga.

Glede kritik dokumenta papež opozarja, da »tisti, ki ostro protestirajo, pripadajo majhnim ideološkim skupinam«. Cerkev v Afriki je opisal kot »poseben primer«, saj je »zanje istospolna usmerjenost nekaj 'grdega' s kulturnega vidika in je ne dopuščajo«. Kot je dodal, pa verjame, »da se bodo postopoma vsi pomirili glede duha te izjave, ki želi vključevati in ne deliti. Dokument nas vabi, da sprejmemo ljudi in jim zaupamo ter da zaupamo v Boga«.

Papež Frančišek je priznal, da se včasih počuti osamljenega, »vendar si kljub temu vedno prizadevam, da bi napredoval, dan za dnem«. Zatrdil je, da se ne boji razkolov: »V Cerkvi so vedno obstajale majhne skupine, ki so kazale odseve razkolniške narave. Treba jih je pustiti, da nadaljujejo in minejo … in zreti v prihodnost.«