»Kako pomembno je, da se spomin ne izgubi! Potrebujemo ljudi, ki, četudi samo s svojim življenjem, ohranjajo spomin, ohranjajo njegov ogenj,« je sveti oče zapisal v predgovoru knjige z naslovom »Sem Frančišek« (Sono Francesco), ki je včeraj po navedbah spletnega portala Vatican News izšla pri italijanski založbi »La nave di Teseo«. V njej madžarsko-italijanska pisateljica Bruckova, ki je preživela deportacije v različna nacistična koncentracijska taborišča, danes pa živi v Rimu, poroča o papeževem obisku na njenem domu februarja 2021. Frančišek je stopil v stik z njo in jo prosil za srečanje, temu pa so sledila še druga in razvilo se je iskreno prijateljstvo.

Iskanje svetlobe v temi

Papež v predgovoru opisuje svoj obisk pri Bruckovi kot »izjemno čustven«. »Živ spomin, to sem imel pred očmi: v tej vitki in elegantni devetdesetletni gospe, obdarjeni z močjo, ki ji je omogočala jokati, ki je sprejela dar solz in se jim ni upirala, sem videl živ spomin, osebo,« se sveti oče spominja prvega srečanja z Bruckovo leta 2021. In še:

Zahvalil sem se ji za pričevanje, ki ga je dajala vsa ta leta, ali bolje, za pričevanje, da je bila in je.

»Ko sem stopil iz dvigala, me je gospa na vratih pozdravila v tišini, saj so ji čustva skoraj preprečila, da bi spregovorila: med solzami, ki so jo prevzele, se mi je zahvalila za obisk, jaz pa njej za pričevanje, ki ga je dajala vsa ta leta, ali bolje, za pričevanje, da je bila in je.«

Bruckova je kot pisateljica svojo izkušnjo holokavsta obdelala v književnosti. Njeno pričevanje in njena dela so še danes pomemben spomin. Frančiška je pri Bruckovi navdušilo predvsem to, da je »v svojem življenju in nato tudi v svojem književnem delu uspela najti svetlobo v enem najtemnejših brezen človeške zgodovine«, tako papež Frančišek.

Papež na obisku v rimskem stanovanju Bruckove. FOTO: Vatican Media

Upanja polno srečanje

Srečanje z Bruckovo je njemu samemu dalo »toliko moči in upanja ter občutek hvaležnosti in zaupanja«, piše papež, ki upa, da se bodo ta pozitivna občutja prenesla tudi na bralce pisateljičine knjige. »Človek je nekaj občutljivega, krhkega, vedno pripravljenega na zlom, razpad, degeneracijo. Včasih pa se zgodi, da srečamo ljudi, kot v primeru gospe Edith, ki nam pokažejo, da imajo nepredstavljive vire, moč, ki prihaja iz ničesar, ki premaga vse nesreče in nam omogoča, da ostanemo ljudje.«

Papež Frančišek je Edith Bruck januarja letos sprejel tudi v Vatikanu.

Frančišek je Bruckovo sprejel v Vatikanu 27. januarja 2022. O tem govori tudi v predgovoru: »Medtem so se razmere v svetu spremenile, tudi v Evropi je znova zavel veter vojne. Gospa Edith me je obiskala s svojo zvesto pomočnico Olgo, Ukrajinko, s katero sva se neizogibno pogovarjala o tem, kaj se dogaja na meji te zdaj trpinčene države.« Ženski sta mu prinesli doma pečen kruh, ki so ga skupaj pojedli v vatikanskem Domu sv. Marte, je sporočil papež.

Skupno lomljenje kruha

»Morda noben kruh ni nikoli dokončno izgubljen, vedno ga je mogoče dobiti nazaj. Upanje se vedno znova vrača in nas vedno znova preseneča,« se Frančišek sklicuje na knjigo Bruckove z naslovom 'Izgubljeni kruh' in njen dar papežu med obiskom v Vatikanu. V knjigi avtorica pripoveduje o usodi svoje družine in lastnem preživetju.

Kruh, ki ni bil več izgubljen, je bil zdaj v naših rokah. Skupaj smo ga prelomili in ga nekaj pojedli.

V Domu sv. Marte je kruh jedel skupaj z obema ženskama, nadaljuje Frančišek in o tem posebnem bratskem srečanju poda upanja polno sliko: »Kruh, ki ni bil več izgubljen, je bil zdaj v naših rokah. Skupaj smo ga prelomili in ga nekaj pojedli. Preprosta, človeška gesta. Kot molitev. (…) Morda lahko na ta način začnemo znova, začnemo znova kot človeštvo, da skupaj naredimo nekaj, morda najpreprostejšo stvar: da se nahranimo.«