Sveti oče je v Castelgandolfu pred včerajšno molitvijo angelovega češčenja v nagovoru vernikom razložil lepoto in aktualnost modrosti, kot jo predstavi apostol Jakob. Po opoldanski molitvi je ponovno pozval k prenehanju nasilja v Afganistanu in drugod po svetu. Kristjane in vse ljudi dobre volje pa je zaprosil za molitve ob njegovem potovanju v Češko republiko.

Apostol Jakob v svojem pismu opiše lepoto in aktualnost krščanske modrosti tako, da jo primerja z napačno, lažno modrostjo. Lažna modrost, je dejal papež, je zemeljska, materialna in diabolična in jo prepoznamo po tem, da povzroča nevoščljivost, spore, nered in vsakovrstna hudobna dejanja. Nasprotno pa je modrost, ki je od zgoraj, najprej čista, potem miroljubna, prizanesljiva, poslušna, polna usmiljenja in dobrih del, nepristranska in brez hinavščine (Jak 3,17). Ima torej sedem lastnosti, kar v biblični rabi pomeni popolnost in pristnost modrosti.

Apostol Jakob kot prvo lastnost modrosti navede čistost, to je svetost, ki je osnova za ostale lastnosti modrosti. Modrosti je namreč lastno, da prosojno odseva Boga v človeški duši. Ker pa prihaja od Boga, se modrost ne vsiljuje, ker ima v sebi nepremagljivo moč resnice in ljubezni, ta pa se sama potrjuje in dokazuje. Zato je modrost miroljubna, prizanesljiva in poslušna; ne poslužuje se pristranskosti, ne zateka se k laži; modrost je krotka in radodarna in je prepoznavna po obilnih dobrih sadovih.

Zakaj se ne bi ustavili in motrili lepote take modrosti, se je vprašal sveti oče? Zakaj ne bi črpali iz neomadeževanega vira Božje ljubezni modrost srca, ki nas razkuži umazanije laži in sebičnosti? To velja za vse, je dejal sveti oče, v prvi vrsti pa za tiste, ki so poklicani, da v verskih in civilnih skupnosti pospešujejo in tkejo mir v družbenih in političnih odnosih ter na mednarodni ravni. V naših dneh namreč opažamo, verjetno tudi zaradi določenih dinamik masovne družbe, pomanjkljivo spoštovanje resnice in dane besede, skupaj z zelo razširjeno težnjo k napadalnosti, sovraštvu in maščevanju.

‘Sad pravičnosti pa se seje v miru tistim, ki delajo za mir’ (Jak 3,18), pravi apostol Jakob. Toda kdor želi delati za mir, mora biti človek miru in se podati v šolo modrosti, ki prihaja od zgoraj, je zatrdil sveti oče. Ko bi vsakdo uspel v svojem okolju zavračati laž in nasilje v svojih namerah, besedah in dejanjih in bi skrbno gojil spoštovanje, razumevanje in blagohotnost do bližnjih, verjetno ne bi rešil vseh težav v vsakdanjem življenju, prav gotovo pa bi se jih lotil bolj vedro in učinkovito. Tako nas, je zaključil sveti oče svoj nagovor pred opoldansko molitvijo angelovega češčenja, sveto pismo ponovno navaja, da razmišljamo o moralnih vidikih našega življenja, vedar izhajajoč iz stvarnosti, ki je predhodna sami morali, izhajajoč namreč iz modrosti. Pri tem računajmo tudi na priprošnjo Device Marije, ki je sedež modrosti.