Pred 75 leti, 27. januarja 1945, je bilo osvobojeno nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau in postopoma so bile svetovni javnosti razodete grozote holokavsta. Med nami so še zadnje priče tega zločina proti človeštvu, toda tudi ko njih ne bo več, na to dogajanje ne smemo nikoli pozabiti.

To je papež Frančišek po navedbah spletnega portala Vatican News položil na srce predstavnikom Centra Simona Wiesenthala, ki jih je včeraj sprejel v zasebno avdienco v Vatikanu. Vsak človek ima enako dostojanstvo, »ne glede na to, od kod prihaja, in ne glede na njegovo versko ali družbeno pripadnost«. Ravno zato je zelo pomembno, »da vzgajamo za strpnost in vzajemno razumevanje, za svobodo vere in pospeševanje družbenega miru,« je v nagovoru pojasnil sveti oče.

»Vi ste se na poseben način obvezali, da boste ohranjali spomin na holokavst. Na območju nekdanjega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau sem leta 2016 v tišini molil in premišljeval. Danes, ko smo obdani z vrtincem stvari, se s težavo zaustavimo, da bi pogledali vase, se umirili in v tišini prisluhnili kriku trpečega človeštva,« je papeževe besede navedel Radio Vatikan.

Tih spomin namesto glasnih žalitev

Današnja potrošniška mrzlica je »tudi verbalna«, je nadaljeval Frančišek: koliko »nekoristnih besed«, koliko »zapravljenega časa za nasprotovanje in obtoževanje«, koliko »glasnih žalitev«.

»Tišina pa pomaga varovati spomin. Če izgubimo spomin, izničimo prihodnost! Obletnica neizrekljive krutosti, ki jo je človeštvo pokazalo pred petinsedemdesetimi leti, naj bo poziv, da se zaustavimo, utihnemo in se spominjamo. To potrebujemo, da ne bi postali brezbrižni!«

»Ne« sleherni obliki antisemitizma

Papež je zaskrbljen zaradi »egoistične brezbrižnosti«, ki jo »vse močneje občuti v mnogih delih sveta«. Ljudje pogosto mislijo le še sami nase: »Življenje je dobro, če gre dobro meni, in ko kdaj kaj ne gre, izbruhneta bes in hudobija… Na ta način pripravljamo rodovitna tla populizmu, ki ga vidimo okoli sebe. Na takšnih terenih sovraštvo naglo raste. Še nedavno tega smo bili priče barbarskim primerom znova oživetega antisemitizma. Nikoli se ne bom utrudil odločno obsojati sleherne vrste antisemitizma! Da bi se spoprijeli s problemom pri koreninah, si moramo tudi prizadevati preorati teren, na katerem raste sovraštvo, in nanj zasejati mir. S pomočjo vključevanja in večjega razumevanja drugega namreč najbolje varujemo sami sebe: zato je nujno znova vključiti tistega, ki je izključen, stegniti roko tistemu, ki je oddaljen, podpreti tistega, ki je odvržen, pomagati tistemu, ki je žrtev nestrpnosti in diskriminacije…«

Frančišek je v nagovoru spomnil na koncilsko izjavo Nostra aetate, ki je na novo zastavila odnose med judovstvom in Katoliško cerkvijo. Besedilo govori o »bogati duhovni dediščini« judov in kristjanov.

Določiti polje bratstva

»Čutim, da smo posebej danes ravno mi kot prvi poklicani k temu služenju: da ne vzpostavljamo razdalj in ne izključujemo, ampak da postanemo bližnji in vključujemo; da ne podpiramo nasilnih rešitev, ampak da nakazujemo skupne poti. Če tega ne bomo storili mi, ki verujemo v enega Boga, kdo torej?« V Drugi Mojzesovi knjigi je zapisano: »Bog je slišal njihovo vzdihovanje in se spomnil svoje zaveze z Abrahamom, Izakom in Jakobom. Bog se je ozrl na Izraelove sinove in Bog se je zavzel zanje« (2 Mz 2,24-25). »Tudi mi se spominjajmo preteklosti in si vzemimo k srcu stanje trpečega, saj bomo tako pripravili teren bratstva,« je svoj nagovor sklenil papež.¸

Center Simona Wiesenthala je judovska, politično dejavna nevladna organizacija s sedežem v Los Angelesu. Poimenovana je po Simonu Wiesenthalu (1908-2005), ki je preživel holokavst, in organizacijo ustanovil leta 1977. Center se ukvarja predvsem z vprašanji holokavsta, urade pa ima še v New Yorku, Miamiju, Jeruzalemu, Parizu in Buenos Airesu.

Foto: Vatican Media