Papež Frančišek je med povratnim letom iz Armenije v Rim odgovarjal na vprašanja časnikarjev, ki so ga spremljali med njegovim štirinajstim mednarodnim apostolskim potovanjem.

Kot odgovor na vprašanje časnikarja armenske javne televizije o njegovih občutkih in vtisih po obisku je papež Frančišek spregovoril o preteklosti in prihodnosti. Armenskemu narodu je zaželel, da bi v prihodnje našel pravičnost in mir. V preteklosti je veliko trpel, pa vendar je pogumen narod. Med trpljenjem je Armence pokonci držala vera. Prvi krščanski narod so postali zato, ker jih je Gospod blagoslovil, ker so imeli svetnike in mučence. S svojo vztrajnostjo je narod dobil tako rekoč »kamnito kožo«, obenem pa ni izgubil »nežnosti materinskega srca«.

Med ekumenskim molitvenim srečanjem je papež mlade spodbudil, naj bodo »ustvarjalci sprave s Turčijo in Azerbajdžanom«. Azerbajdžance bo papež čez nekaj tednov tudi obiskal. Govoril jim bo o resnici, o tistem, kar je videl, obenem pa jih bo spodbudil k prizadevanjem za mir.

Eno izmed vprašanj se je nanašalo na papeževo odločitev, da v Armeniji uporabi besedo »genocid«. Besedo so od nekdaj uporabljali v Argentini, je pojasnil sveti oče. V stolnici v Buenos Airesu so na enega izmed stranskih oltarjev postavili kamniti križ, ki spominja na »armenski genocid«. Papež druge besede ni poznal, vedno je govoril o treh velikih genocidih preteklega stoletja: armenskem, Hitlerjevem in Stalinovem. Po prihodu v Rim so mu pojasnili, da je ta beseda žaljiva. Ko jo je lani vseeno uporabil, je Turčija nekaj dni zatem odpoklicala svojega veleposlanika pri Svetem sedežu. Pravico do ugovora imajo vsi, je komentiral sveti oče. Tokrat jo je v svojem govoru dodal po tem, ko je slišal ton predsednikovega govora, poudariti pa je želel nekaj drugega: da so velike mednarodne sile v času pokola gledale drugam. Papež je tudi pojasnil, da besede genocid nikoli ni izrekel v žaljivem duhu, temveč objektivno.

Glede odnosa z upokojenim papežem Benediktom XVI., ki naj bi v zadnjem času veljal za »kontemplativnega« papeža (Frančišek pa za »aktivnega«), je sveti oče spomnil, da je njegov predhodnik tistega 11. februarja jasno povedal, da se bo umaknil in Cerkvi vnaprej pomagal z molitvijo. Kasneje, 28. februarja, je med govorom kardinalom svojemu nasledniku obljubil pokorščino. Papež je tako že večkrat dejal, da je milost imeti doma »modrega dedka«. To je dejal tudi Benediktu XVI. osebno in on se je smejal. Za Frančiška je zaslužni papež »mož, ki mu s svojo molitvijo krije hrbet«.

Naslednja tema pogovora s časnikarji je bila vsepravoslavni koncil, ki ga je papež Frančišek označil kot »korak naprej«. Tudi razlogi štirih Cerkva, ki se koncila niso udeležile, so stvari, ki se sčasoma lahko razrešijo. Papež je zato zadovoljen in meni, da je rezultat pozitiven.

Glede Brexita je sveti oče zatrdil, da v Evropi že divja vojna in da je duh ločitve že prisoten, tudi v posameznih državah. Omenil je pojava zahteve po neodvisnosti zaradi emancipacije in secesije, ki je dala izvor političnemu izrazu »balkanizacija«. V ozadju so lahko kultura, način mišljenja, zgodovina, nesporazumi. Za papeža je bistveno, da je enotnost vedno nad sporom. Bratstvo je boljše od sovraštva ali oddaljenosti, mostovi so boljši od zidov. Korak, ki ga mora narediti Evropska zveza, da bi znova našla moč, ki jo je imela na svojem začetku, je korak ustvarjalnosti in tudi »zdrave neenotnosti«. To pomeni dati več samostojnosti in svobode posameznim državam. »Ponovno ustvariti« je vedno potrebna pot. Mladostnik ni isti kot odrasla ali ostarela oseba: je isti in hkrati ni isti, saj se nenehno »znova ustvarja«. In prav to mu daje voljo do življenja in rodovitnost. Ti dve besedi, ustvarjalnost in rodovitnost, sta danes ključni za Evropsko zvezo in sta njen največji izziv.

Vir: Radio Vatikan
Foto: splet