Papež novim kardinalom: oči proti nebu, sklenjene roke, bose noge
Papež novim kardinalom: oči proti nebu, sklenjene roke, bose noge
V pismu jih vabi, naj svojo službo opravljajo s ponižnostjo, molitvijo in sočutjem. Odgovornost biti kardinal ni predvsem privilegij, po navedbah vatikanskih medijev piše Frančišek, temveč vključuje predvsem služenje trpečim in spodbujanje duhovnega življenja.
Tudi sveti oče spodbuja novoimenovane kardinale, naj utelešajo tri drže, s katerimi je argentinski pesnik Francisco Luis Bernárdez nekoč opisal sv. Janeza od Križa: oči, dvignjene proti nebu, sklenjene roke in bose noge. Te tri prispodobe namreč simbolno predstavljajo bistvene kreposti kardinala. Papež ob tem spominja, da sprejem v kardinalski zbor odraža edinost Cerkve po vsem svetu in posebno povezanost vseh škofij z rimsko Cerkvijo.
»Oči proti nebu, sklenjene roke, bose noge«
Ob razlagi teh treh drž sveti oče prihodnjim kardinalom pove, da bo nova služba v Cerkvi od njih zahtevala, naj »razširijo svoj pogled in odprejo svoje srce«, da bi videli dlje in ljubili še bolj goreče. Sposobni morajo biti, da pogledajo onkraj lastnega obzorja in upoštevajo potrebe celotne Cerkve.
Povabilo k »sklenjenim rokam« poudarja pomen molitve v kardinalovem življenju. Po Frančiškovih besedah je temeljnega pomena, da novoimenovani kardinali negujejo svoje duhovno življenje ter z molitvijo in razločevanjem iščejo Božjo voljo za ljudstvo. Molitev ni le zasebna stvar, ampak je osnova za dobro pastirsko službo.
Naj naziv služabnik (diakon) vedno bolj zasenči vaš častni naziv eminenca.
»Bose noge« pa se nanašajo na potrebo po zavedanju resničnosti sveta. Papež poudarja, da se morajo biti kardinali pripravljeni dotakniti krutosti življenja v vseh njegovih oblikah - pa naj gre za vojno, preganjanje, diskriminacijo ali revščino. Pozvani so k sočutju in usmiljenju ter podpori ljudem v njihovem trpljenju.
Ob koncu pisma se Frančišek izvoljenim kardinalom zahvaljuje za njihovo velikodušnost in jim zagotavlja svoje molitve. Spodbuja jih, naj svoje nove vloge ne razumejo kot statusni simbol, temveč kot poklic, s katerim bodo služili v dobro ljudi in Cerkve, »da bo naziv služabnik (diakon) vedno bolj zasenčil vaš častni naziv eminenca«.