Papež je svoj današnji nagovor osredotočil na odlomek iz Lukovega evangelija, v katerem Jezus pravi: »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!« (12,49). Ta ogenj pa je simbol »močnega plamena Božjega Duha«, ki odseva »strastno ljubezen, ki vse očiščuje, prerodi in preobrazi« Ta ogenj – kakor tudi »krst« – se v polnosti razodene v Kristusovi velikonočni skrivnosti, ko On, kot goreči steber, odpre pot življenja skozi temno morje greha in smrti.

Ogenj brezmejne božje ljubezni

Vendar pa obstaja tudi drugi ogenj žerjavice. Tega je Jezus zanetil na obali, ko je pripravljal za svoje učence, kot je to opisano v Janezovem evangeliju. Ta ogenj je prižgal Jezus sam v bližini obale, medtem ko so bili učenci v čolnu in so nanj vlekli prepolno mrežo rib. Simon Peter je prišel prvi, plaval je, in bil poln veselja (prim. v. 7).

V nadaljevanju se je sveti oče ozrl na tiste, »ki smo bili v Cerkvi vzeti izmed ljudstva za posebno službo služenja«. Pri tem pravi, da je to tako »kot da bi nam Jezus izročil gorečo baklo in rekel: Vzemite, »kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam«. (Jn 20,21). »Tako nam želi Gospod posredovati svoj apostolski pogum, svojo gorečnost za zveličanje vsakega človeškega bitja, brez izjeme. Želi nam posredovati svojo velikodušnost, svojo ljubezen brez meja, brez zadržkov, brez pogojev, ker v njegovem srcu gori Očetovo usmiljenje. To, kar gori v Jezusovem srcu, je Očetovo usmiljenje in v tem ognju je tudi skrivnostna napetost, ki je lastna Kristusovemu poslanstvu, med zvestobo svojemu ljudstvu, deželi obljub, tistim, ki mu jih je dal Oče, ter hkrati odprtostjo vsem ljudstvom, s to univerzalno napetostjo odprtosti do vseh ljudstev na obzorju sveta, še neznanim periferijam.«

Prav ta ogenj je po papeževem mnenju tisti, ki je pri njegovem neutrudnem služenju evangeliju razvnemal apostola Pavla. To pa je po papeževih besedah »tudi ogenj številnih misijonarjev in misijonark, ki so izkusili naporno in sladko veselje evangeliziranja ter katerih življenje sámo je postalo evangelij, saj so bili predvsem pričevalci.«

Ogenj nežnosti

Kot je bilo rečeno, pa obstaja še neki drugi ogenj, ogenj žerjavice. Z njim nam Gospod želi sporočiti to, da bi lahko »tako kot On s krotkostjo, z zvestobo, z bližino in nežnostjo, to je slog Boga, mnogim omogočili, da okusijo navzočnost živega Jezusa v naši sredi. Prisotnost, ki je kljub skrivnosti tako očitna, da ni potrebno niti vprašati: "Kdo si?", ker srce samo pravi, da je On, da je Gospod. Ta ogenj na poseben način gori v molitvi adoracije, ko smo v tišini v bližini Evharistije in okušamo ponižno, nevsiljivo, skrito Gospodovo navzočnost kot ogenj žerjavice, tako da prav ta navzočnost sama postane hrana za naše vsakdanje življenje.«

Primeri božjega živega ognja

V nadaljevanju nagovora je papež nove kardinale spodbudil, naj razmišljajo o tem, kako v svojem življenju doživljajo dvojni Jezusov ogenj in vidijo, kako »moža apostolske gorečnosti žene ogenj Duha, da se pogumno ukvarja z velikimi in majhnimi stvarmi.«

Ali lahko računam na vas?

Ob tem jih je opozoril, da Jezus ta ogenj želi na zemljo prinesti tudi danes:
»Tudi danes želi Jezus prinesti ta ogenj na zemljo. Na novo ga želi prižgati na bregovih našega vsakdanjega življenja. Jezus nas kliče po imenu; nas pogleda v oči in vpraša: Ali lahko računam na vas?« Nato pa je kardinale vprašal tudi sam: »Ali lahko računam nate?«

Molimo za svojega brata

Papež pa je ob koncu nagovora spomnil tudi na bolnega kardinala, ki ga na slovesnosti ni bilo: »Ne želim končati, ne da bi spomnil na kardinala Richarda Kuuia Baawobra, škofa Waja, ki se je včeraj, ob prihodu v Rim, počutil slabo in je bil hospitaliziran zaradi težav s srcem in mislim, da so mu opravili poseg na srcu ali nekaj takega. Molimo za tega brata, ki bi moral biti tukaj in je hospitaliziran. Hvala.«