Sveti oče je potovanje nedavno napovedal med letečo tiskovko na povratnem letu iz Kazahstana. Kraljevino v Perzijskem zalivu bo obiskal ob robu konference z naslovom »Bahrajnski forum za dialog: Vzhod in Zahod za človeško sožitje«, je pojasnil Bruni. Postanki so načrtovani še v mestih Manama in Awali. Program in podrobnosti obiska bodo objavljeni v kratkem, je po navedbah spletnega portala Vatican News dodal tiskovni predstavnik Svetega sedeža.

Frančišek je prvi papež, ki bo na povabilo civilnih in cerkvenih oblasti obiskal Kraljevino Bahrajn.

Frančišek je prvi papež, ki bo na povabilo civilnih in cerkvenih oblasti obiskal Kraljevino Bahrajn. V državi, ki jo sestavljajo en velik in več manjših otokov, približno 70 odstotkov prebivalcev pripada islamu, ki je tudi državna religija.

Manama, prestolnica Bahrajna. FOTO: Vatican Media

Krščanska navzočnost v Bahrajnu se začne v tridesetih letih prejšnjega stoletja. V državi danes živi manj kot 15 odstotkov kristjanov. Bahrajn nima svoje škofije in je del apostolskega vikariata Severne Arabije, ki vključuje tudi Saudovo Arabijo, Kuvajt in Katar. V Bahrajnu so tri katoliške cerkve, vključno s stolno cerkvijo Naše arabske Gospe, ki je bila posvečena decembra 2021.

Dokument o človeškem bratstvu je po mnenju opazovalcev v arabskem svetu pustil pozitiven vtis.

Pozitiven prizvok v Abu Dabiju

Obisk papeža Frančiška v Abu Dabiju leta 2019, kjer je s sunitskim velikim imamom Mohamedom al-Tayyebom podpisal dokument o človeškem bratstvu, je po mnenju opazovalcev v arabskem svetu pustil pozitiven vtis. Na podlagi te pobude so bile sprejete številne krščansko-muslimanske pobude v službi človeškega bratstva.

Srečanje s posebnim odposlancem bahrajnskega kralja v Vatikanu. FOTO: Vatican Media

Leta 2014 srečanje papeža in kralja Hamada bin Ise Al Khalife

Papež Frančišek je 19. maja 2014 v Vatikanu v avdienco sprejel kralja Bahrajna, Njegovo veličanstvo Hamada bin Iso Al Khalifo. Kralj se je nato srečal z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Pietrom Parolinom in tedanjim »zunanjim ministrom« nadškofom Dominiquom Mambertijem.

Papež in bahrajnski kralj sta v pogovorih posebej izpostavila zavzemanje za mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu ter spodbujanje dialoga in mirnega sobivanja med vsemi člani družbe.

Po takratni izjavi vatikanskega tiskovnega urada so bili »prisrčni pogovori med bahrajnskim kraljem in papežem« osredinjeni na različne teme skupnega interesa, »s posebnim poudarkom na zavzemanju za mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu ter spodbujanju dialoga in mirnega sobivanja med vsemi člani družbe«. Sogovornika sta omenila tudi pozitiven prispevek krščanske skupnosti v državi, »izraženo pa je bilo tudi priznanje za osebno zanimanje Njegovega veličanstva za potrebe območne katoliške skupnosti«.