Ugibanja, ki so se v tej smeri zadnje čase pojavljala v različnih medijih, je odločno zavrnil v pogovoru za špansko televizijo Cope, poroča avstrijski Kathpress. »Ne vem, od kod vam ta zamisel,« je odvrnil na vprašanje časnikarja. Ampak, kadar papež zboli, se očitno tovrstne govorice vedno pojavljajo.

Sveti oče je vesel, da je še živ, kot je pripomnil v zvezi s svojo operacijo črevesja v letošnjem juliju. Za to se lahko v prvi vrsti zahvali bolničarju iz Vatikana. Ta »izkušeni mož« mu je nujno svetoval, naj privoli v operativni poseg. Drugi »glasovi« so mu dotlej svetovali zgolj, naj svoje težave rešuje z uživanjem antibiotikov.

Zdaj se mora njegovo telo najprej navaditi, »da mu manjka 33-centimetrski delček«.

»Rešil mi je življenje,« tako sveti oče v prvem obširnejšem pogovoru za medije po julijski operaciji. Del debelega črevesa mu je namreč že odmrl in ga je bilo nujno treba odstraniti, je pojasnil 84-letni voditelj Katoliške cerkve. Zdaj pa se mora njegovo telo najprej navaditi, »da mu manjka 33-centimetrski delček«. Kljub temu lahko uživa vso hrano in povsem običajno oblikuje svoj delovni dan, je sogovorniku zagotovil papež Frančišek.

V televizijskem intervjuju je med številnimi temami med drugim spregovoril tudi o odloku, ki omejuje obhajanje tradicionalnih bogoslužij, in zahtevnem dialogu med Svetim sedežem in Kitajsko.

Umik iz Afganistana »naivnost«

Med temami pogovora je bil tudi umik zahodnih zaveznikov iz Afganistana, kar je papež ocenil precej kritično. Po njegovem mnenju pri načrtovanju umika »niso predvideli vseh možnosti«. Kot je dejal, ne želi nikogar obsojati, toda zelo očitno je, da je bilo v igri »ogromno naivnosti«. Umik je sicer upravičen, toda treba bi bilo preučiti in upoštevati več možnosti, se pogajati. Nikakor pa ne bi smeli afganistanskega ljudstva prepustiti samega sebi in lastni usodi.

Afganistanskega ljudstva nikakor ne smemo prepustiti samega sebi in lastni usodi.

Vatikan si bo po diplomatski poti prizadeval za ljudi v Afganistanu. Vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin je »resnično najboljši diplomat«, ki ga pozna, je zatrdil Frančišek: »Prepričan sem, da bo pomagal ali da bo vsaj ponudil svoje sodelovanje.« Razmere so resnično težke. Svojo nalogo na papeškem položaju vidi v tem, da kristjane povabi k molitvi in postu, je pojasnil sveti oče.

Cerkvene razmere v Nemčiji »niso zelo usodne«

Na vprašanje o stanju Katoliške cerkve v Nemčiji je Frančišek dejal, kako ima občutek, da ga mnogi nemški katoličani glede tamkajšnjega procesa reform, »sinodalne poti«, povsem ne razumejo. »Večina škofov, s katerimi sem se pogovarjal, ni zlonamernih,« tako papež. Nemški projekt reform gotovo »temelji na pastoralni želji, vendar zaenkrat še ne upošteva nekaterih vidikov, ki jih omenjam v pismu, pa bi jih bilo nujno treba upoštevati«.

Papež je prepričan, da nemška sinodalna pot ne bo privedla do razkola.

Papež je nemškim katoličanom poleti 2019 napisal dolgo osebno pismo, ki ga je sestavljal kar mesec dni, »med molitvijo in premišljevanjem«. »In poslal sem ga v ravno pravem trenutku: izvirnik v španščini in nemški prevod. Tam izpostavljam vse, kar si mislim o nemški sinodi. Vse je tam,« je pojasnil Frančišek.

Kar se tiče ugibanj v medijih, da bi lahko nemška sinodalna pot privedla celo do razkola, pa je papež prepričan, da razmere »niso tako zelo usodne«.

Papež Frančišek v pogovoru s Carlosom Herrero za špansko televizijo Cope FOTO: Vatican Media

Iz tradicionalnega bogoslužja ne sme nastati samostojna ideologija

Odlok o omejitvi obhajanja tradicionalnih bogoslužij Traditionis Custodes je papež v televizijskem pogovoru odločno zagovarjal. Med izpraševanjem škofov leta 2020 se je pokazalo, da je iz prvotno pastoralne želje Benedikta XVI., kako bi se približal privržencem latinske maše, »nastala prava ideologija«: »Na to pa se moramo odzvati z jasnimi pravili.« Zdaj je pomembno, da se s primerno pastoralno prakso »izognemo izgredom«.

Dialoga s Kitajsko ne smemo opustiti

Papež odločno podpira tudi dialog s Kitajsko. Ta »ni preprost, toda prepričan sem, da dialoga ne bi smeli opustiti«. Lahko se motimo, delamo napake, toda kljub temu »je to prava pot«. Nekatere konkretne stvari, kot je imenovanje novih škofov, so previdnostni koraki, »četudi se rezultati na eni ali drugi strani včasih morda zdijo vprašljivi«.

Obisk Grčije, Cipra in Malte?

Papež v pogovoru ni izključil možnosti, da bi v svetem letu obiskal Santiago de Compostela: »Toda doslej sem v Evropi za obisk izbiral majhne države,« prva med njimi je bila Albanija. Zdaj na vrsti obisk Madžarske in Slovaške, nato pa je sveti oče kot cilje svojih naslednjih potovanj omenil še Ciper, Grčijo in Malto.