Papež Frančišek nadaljuje z imenovanji novih vodij v projektu prenove rimske kurije: minulo soboto je 72-letnega Beniamina Stello, doslej vodjo vatikanske šole za diplomate, imenoval za novega prefekta vatikanske Kongregacije za duhovnike. Ta urad v rimski kuriji, neke vrste 'kadrovski oddelek', je pristojen za večji del okoli 280.000 katoliških duhovnikov po vsem svetu.

Dosedanjega prefekta omenjene kongregacije, 69-letnega kardinala Maura Piacenzo, je sveti oče poklical v vrh Apostolske penitenciarije, enega najvišjih sodišč v katoliški Cerkvi. Ta položaj velja za častnega, vendar malce manj vplivnega. To je prva papeževa 'menjava' prefekta kakšne vatikanske kongregacije, najvplivnejšega položaja takoj za vatikanskim državnim tajnikom. Vodji Kongregacije za nauk vere in Kongregacije za misijone ostajata nadškof Gerhard Ludwig Müller in kardinal Fernando Filoni.

Beniamino Stella prihaja iz severne Italije in je od leta 2007 vodil izobraževanje prihodnjih diplomatov Svetega sedeža. Pred tem je med leti 1992 in 1999 papežev veleposlanik na Kubi. V tem času je pripravil zgodovinski obisk Janeza Pavla II. (1978-2005) na otoku s komunistično vladavino.

Ugibanja o umiku kardinala Piacenze s položaja prefekta Kongregacije za duhovnike je bilo slišati že dlje časa. Piacenza velja za tesnega sodelavca kmalu nekdanjega vatikanskega državnega tajnika kardinala Tarcisia Bertoneja, ki bo 15. oktobra svoj položaj odstopil svojemu nasledniku nadškofu Pietru Parolinu. Položaj velikega apostolskega penitenciarija je bil prost, ker se je portugalski kardinal Manuel Monteiro de Castro, ki je doslej opravljal to nalogo, upokojil zaradi dosežene starosti 75 let.

Papež je obenem minulo soboto imenoval tudi novega tajnika svetovne škofovske sinode. To je postal 73-letni Lorenzo Baldisseri, doslej tajnik vatikanske Kongregacije za škofe in kardinalskega kolegija. Italijan bo nasledil hrvaškega naslovnega škofa Nikolo Eterovića, ki je bil imenovan za apostolskega nuncija v Nemčiji.

Frančišek je še napovedal, da želi okrepiti vesoljno škofovsko sinodo kot kolegialno vodilno telo katoliške Cerkve. V pogovoru za jezuitsko revijo 'Civilta Cattolica', objavljenem minuli četrtek, je obžaloval, da so sinodalni posveti doslej minevali 'v pretogem ozračju' in izrazil željo po večji odprtosti med škofovskimi zasedanji.

Vesoljno škofovsko sinodo je leta 1965 kot stalno ustanovo v obstoj priklical tedanji papež Pavel VI. Njen namen je bil okrepitev kolegialnega elementa v vesoljni Cerkvi. Škofovska sinoda je imela doslej v Vatikanu zgolj posvetovalno funkcijo, ne pa tudi možnosti sprejemanja zaključnih sklepov.

Vir: Kathpress

Foto: arhiv Družine / T. S.