Na srečanju s katoliškimi duhovniki, redovniki in kateheti v državi, v kateri živi 98 odstotkov katoličanov, je papež škofe in duhovnike opomnil, naj se ne obnašajo kot »šefi«: »Duhovnik je orodje blagoslova. Nikoli ne sme izkoriščati svoje vloge, vedno mora blagoslavljati, tolažiti, biti služabnik sočutja in znamenje Božjega usmiljenja.«

»Duhovnik je orodje blagoslova.« FOTO: Vatican Media

Ponižnost, ne vzvišenost

V stolnici v Diliju je papež še dejal, poroča avstrijski Kathpress, da se zaradi naslavljanja s častnim nazivom, kot je »Gospod«, duhovniki »ne smejo počutiti nadrejene ljudem«: »Vi izhajate iz ljudstva! Rodili ste se iz mater ljudstva! Odraščali ste med ljudmi! Ne pozabite na kulturo ljudstva, ki ste jo prejeli.«

Frančišek je duhovnike posvaril pred skušnjavami vzvišenosti in moči. Povabil jih je, naj v služenju ne vidijo družbenega ugleda, temveč možnost, da so na voljo ljudem: »In če se kdo od vas ne počuti kot služabnik ljudem, pojdite in vprašajte kakšnega modrega duhovnika za nasvet, da vam pomaga pridobiti to pomembno razsežnost.«

Naloge duhovnikov so oznanjevanje evangelija, služenje ubogim, zavzemanje za gospodarsko in družbeno blaginjo države ter prizadevanje za pravičnost in boj proti korupciji. Frančišek je ob tem pozval k budnosti: korupcija lahko namreč pogosto prodre tudi v katoliške skupnosti in župnije.

Papež Frančišek je izrazil globoko navdušenje nad tem, kako sestre delijo svoje življenje s tistimi, ki najbolj potrebujejo njihovo pomoč in bližino. FOTO: Vatican Media

Prepustimo se Božji oskrbi

Pred srečanjem s cerkvenimi predstavniki je papež Frančišek obiskal šolo za otroke s posebnimi potrebami v Diliju. 

Za to priložnost sicer ni imel predvidenega govora, vendar je zaradi toplega sprejema otrok v centru, ki ga vodijo redovnice, na kratko in iz srca nagovoril svoje gostitelje. Izrazil je globoko navdušenje nad tem, kako sestre delijo svoje življenje s tistimi, ki najbolj potrebujejo njihovo pomoč in bližino.

»Rad bi se vam zahvalil za to, kar počnete,« je dejal papež, ko je nagovoril redovnice in osebje centra. Zahvaliti pa se je želel tudi dekletom, fantom in mladim ženskam, »ki iz dneva v dan pričujejo, da se prepuščajo Božji oskrbi. Kajti prav oni nas učijo, kako se moramo tudi mi prepustiti Božji oskrbi. Dovolimo, da za nas poskrbi Bog, naj nas ne obremenjujejo različne ideje, projekti ali muhe,« je dejal papež.

Med somaševalci je bil prvi vzhodnotimorski kardinal Virgílio do Carmo da Silva, nadškof Dilija, ki je papežu izročil darilo. FOTO: Vatican Media

Sveta maša z udeležbo polovice vseh državljanov

Vrhunec papeževega obiska na Vzhodnem Timorju je bilo slovesno bogoslužje na prostem: v prestolnici Dili se je zbralo okoli 600.000 vernikov, skoraj polovica od približno 1,4 milijona prebivalcev države. Vzhodni Timor je poleg Filipinov edina azijska država s katoliško večino. Papež je pridigal v španščini, njegove besede pa so prevajali v krajevni jezik tetum. Cerkveni voditelj je izrekel pohvalo prebivalcem Vzhodnega Timorja, saj imajo tamkajšnje družine veliko otrok: »Ste mlada država, v kateri je na vsakem koraku mogoče videti utrip in razcvet življenja.«

Otroci so dar, saj mladost nenehno obnavlja svežino, energijo, veselje in navdušenje prebivalcev jugovzhodne Azije, je dejal papež: »Ko damo prostor malim, jih sprejmemo, poskrbimo zanje in tudi sami postanemo majhni pred Bogom in drug pred drugim, in prav te drže so tiste, ki nas odpirajo za Gospodovo delo.« Skoraj polovica od približno 1,4 milijona prebivalcev je mlajših od 15 let.

Božja ljubezen bi morala postati vzor, da bi lahko zacelila naše rane, nas znova združila, ko smo razdeljeni, in uredila naša življenja.

Novorojeni otrok tudi najtrše srce napolni s toplino in nežnostjo, vliva pogum, upanje in vero v možnost za boljše življenje, je dejal papež. V Kristusu je sam Bog postal človek, »otrok, da bi nam bil blizu in nas odrešil«. Ta Božja ljubezen bi morala postati vzor, »da bi lahko zacelila naše rane, nas znova združila, ko smo razdeljeni, in uredila naša življenja«. Papež je timorske vernike pozval, naj »kot žene in možje, kot Cerkev in kot družba svetu prinašajo luč Boga ljubezni, ki povzdiguje uboge in ponižane«.

Berilo je prebral domačin v tradicionalni opravi. FOTO: Vatican Media

Za papežev »zgodovinski obisk« se je v nagovoru zahvalil nadškof Dilija Virgilio Carmo da Silva. Tako kot je bil obisk Janeza Pavla II. leta 1989 »odločilen korak« k neodvisnosti Vzhodnega Timorja, je kardinal poudaril, da bo Frančiškova navzočnost zdaj pospešila proces obnove države, njene istovetnosti in kulture. To še toliko bolj drži, ker je svet skorajda pozabil na to majhno državo na skrajnem jugovzhodu Azije, nekoč znano po sandalovini. Katoliška cerkev v Vzhodnem Timorju izpolnjuje svoje poslanstvo, da je »glas in upanje ubogih in pomoči potrebnih«.

Papeža Frančiška jutri čaka še srečanje z mladimi v timorski prestolnici, po slovesu na mednarodnem letališču Predsednik Nicolau Lobato v Diliju pa bo odpotoval še na zadnjo postajo tokratnega apostolskega obiska, v Singapur.