»Z mislimi se obračamo na lanski 25. marec, ko smo v povezanosti z vsemi škofi sveta Cerkev in človeštvo, še posebej Rusijo in Ukrajino, posvetili Brezmadežnemu Marijinemu srcu. Ne utrudimo se pri tem, da Kraljico miru prosimo za mir,« je dejal papež.

Zato bi rad vsakega vernika in skupnost, še posebej molitvene skupine, povabil, da vsak 25. marec obnovijo dejanje posvetitve Mariji, da nas bo ona, ki je Mati, ohranila v edinosti in miru.

»Zato bi rad vsakega vernika in skupnost, še posebej molitvene skupine, povabil, da vsak 25. marec obnovijo dejanje posvetitve Mariji, da nas bo ona, ki je Mati, ohranila v edinosti in miru.«

Kakšno je svetopisemsko in zgodovinsko ozadje posvetitve Mariji? 

Osebna posvetitev izvira iz prvega tisočletja, najpozneje 8. stoletja, ko je sv. Janez Damaščan uporabil obrazec posvetitve Božji Materi: »Tudi mi ti ostajamo blizu, o Vladarica, in navezujemo svoje duše na tvoje upanje, kakor k varnemu in zanesljivemu sidru duše (prim. Heb 6,19) ter ti posvetimo um, dušo, telo in vse svoje bitje ter te častimo, kolikor je mogoče, s 'psalmi, hvalnicami in duhovnimi pesmimi'« (Ef 5,19).

Kot pravijo cerkveni očetje, se Marijino duhovno materinstvo začne z učlovečenjem, saj Marija ni mogla nositi in roditi samo glave (Jezusa), ne da bi nosila in rodila tudi telo (Cerkev). Tako kot je Jezus dal Marijo za mater sv. Janezu in je Janez, ljubljeni učenec, vzel Marijo k sebi, lahko vsi »vzamemo Marijo k sebi«, pravi karmeličan Victor Sion. V zadnjih stoletjih so posvetitev Mariji denimo priporočali sv. Ludvik Grignon Montfortski, sv. Maksimilijan Kolbe in sv. Janez Pavel II. Geslo poljskega papeža Totus tuus, Ves tvoj odraža njegovo osebno posvetitev Kristusu po Mariji.

Sprejeti Marijo za mater

Posvetiti se Mariji po besedah Gabriela Amortha »pomeni sprejeti jo za pravo mater, tako kot je storil Janez, saj ona prva resno vzame svoje materinstvo v odnosu do nas. Posvetitev je večplastno dejanje, ki je v različnih primerih različno: drugačno je, ko se vernik posveti osebno in sprejme točno določene zaveze, drugačno pa, ko se posveti narod, celotna država ali kar vse človeštvo.« Tako kot je Jezus dal Marijo za mater sv. Janezu in je Janez, ljubljeni učenec, vzel Marijo k sebi, lahko vsi »vzamemo Marijo k sebi«, pravi Victor Sion.

V srednjem veku so se Mariji začela posvečati mesta – najprej italijanska (Sienna, Milano, Genova …), dejanje izročitve Mariji pa so pogosto opravili tako, da so ji med slovesnostjo prinesli mestne ključe. V 17. stoletju so se začele posvetitve držav: Francija leta 1638, Portugalska leta 1644, Avstrija leta 1647, Poljska leta 1656, vse do številnih posvetitev v 20. stoletju. Posvetitev slovenskega naroda Mariji so slovenski škofje opravili 15. avgusta 1992, po mednarodnem priznanju samostojne Slovenije. Božji služabnik Anton Strle je to posvetitev označil kot dejanje izredne pomembnosti. Zapisal je, da je posvetitev in izročitev našega naroda Mariji »izraz našega priznanja za vse, kar je storila in še dela za naš narod. Posvetiti se Mariji pomeni priznati njeno poslanstvo v zgodovini našega naroda. Kdor pozorno presoja vsa dogajanja naše pretekle zgodovine in kdor danes v luči vere gleda in spremlja življenje naših ljudi, bo ugotovil, da čuva nad našim narodom njena materinska ljubezen. S posvetitvijo se izročamo v varstvo nebeški Materi.« Dodal je, da izročitev Materi Božji pomeni po Mariji izročitev Bogu in Jezusu Kristusu. »Ponovno izbiramo in sprejemamo krst Jezusa Kristusa, našega Odrešenika. Posvetitev je torej naš veliki povratek in vrnitev domov k Materi.«