Papež Benedikt XVI. je med včerajšnjo splošno avdienco vernike pozval, naj živijo pristno krščansko življenje in naj si vzamejo trenutek za Boga tako med delom kot na dopustu. Kot je dejal, si moramo vzeti čas za Najvišjega, mu odpreti svoja življenja, vanj usmeriti svoje misli v meditaciji in molitvi.

Včeraj dopoldne se je Sveti oče na Trgu svetega Petra srečal z okrog 30.000 verniki z vsega sveta. Svojo katehezo je posvetil izjemni cerkveni osebnosti iz zgodnjega srednjega veka, benediktincu Rabanusu Maurusu. Benediktinski menih in poznejši škof Rabanus Maurus je vodil prepisovanje starogrških in latinskih spisov ter del grških in latinskih cerkvenih očetov. Tako je to silno dragoceno antično kulturno dediščino rešil pred propadom in je postala sestavni del zahodne kulture. Pripisujejo mu tudi slovito himno Svetemu Duhu: Veni Creator Spiritus – Pridi Stvarnik Sveti Duh.

Rabanus Maurus se je rodil leta 780 v Mainzu v Nemčiji. Kot deček je vstopil v samostansko šolo v benediktinskem samostanu v Fuldi, kjer so ga menihi učili lepih umetnosti, hkrati pa so ga obširno uvedli v krščansko izročilo. Tu je takoj pokazal domačnost z Božjo besedo. Zaradi svoje široke kulture, izobrazbe in izjemnih delovnih sposobnosti je kmalu postal svetovalec na dvoru. Tudi knezi so ga radi vprašali za nasvet, saj so vedeli, da njegovi umirjeni nasveti izhajajo iz globokega poznavanja Svetega pisma in cerkvenih očetov. Zelo mlad je postal opat v benediktinskem samostanu v Fuldi, kmalu nato pa škof v Mainzu. Med opravljanjem vodstvene službe je s svojo široko izobrazbo in dušnopastirsko gorečnostjo veliko storil za edinost vzpostavljenega Rimskega cesarstva leta 800. Hkrati pa je svojo službo zastavil tako, da je krščansko kulturo trajno hranil s Svetim pismom in naukom cerkvenih očetov.

Ob vsem tem ogromnem delu je vsak dan našel čas za študij. Prav zaradi tega je postal izvrsten razlagalec Svetega pisma, filozof, pesnik, dušni pastir, predvsem pa božji mož. Od svoje mladosti do smrti je pisal pesmi, med katerimi je slovita himna Veni Creator Spiritus. Njegovo prvo teološko delo pa je pesnitev o Svetem križu, kjer Rabanus uporabi umetniški navdih kot razsvetljeno predstavitev križanega Kristusa. V srednjem veku je bila znana metoda, da je pesniški navdih pomagal globke misli slikovito podati in je tako celotno osebnost - dušo, srce in čute – uvedel v motrenje resnice, ki jo vsebuje Božja beseda. Rabanus je tudi s pomočjo pesniškega navdiha Božjo besedo razlagal tako, da je bila koristna za duhovno rast. Njegova premišljevanja o Svetem pismu so pravo bogastvo, ker v njih podaja biblične komentarje cerkvenih očetov, zlasti svetih: Hieronima, Ambroža, Avguština in Gregorja Velikega. Zelo dragocene so njegove razlage bogoslužja in seveda njegovi dušnopastirski spisi.

Danes nas Rabanus Maurus s svojim naukom in zgledom vabi, da si vzamemo čas za motrenje božjih skrivnosti, tako da poželenje sveta ne bo vladalo našim mislim in srcu, ampak bo božja luč razsvetljevala naše misli in srce, je svojo katehezo zaključil sveti oče.