Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Papež na Papui Novi Gvineji: narod, ki moli, ima prihodnost [FOTO, VIDEO]

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 07. 09. 2024 / 10:50
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 07.09.2024 / 15:16
Ustavi predvajanje Nalaganje
Papež na Papui Novi Gvineji: narod, ki moli, ima prihodnost [FOTO, VIDEO]
Srečanje z otroki na katoliški šoli. FOTO: Vatican Media

Papež na Papui Novi Gvineji: narod, ki moli, ima prihodnost [FOTO, VIDEO]

Papež Frančišek na drugi etapi apostolskega potovanja po Aziji in Oceaniji današnji dan preživlja na Papui Novi Gvineji.

Uradni program se je začel z vljudnostnim obiskom generalnega guvernerja v vladni hiši, zatem se je sveti oče srečal s predstavniki oblasti, civilne družbe in diplomatskega zbora, sledila pa sta še obisk otrok v Srednji tehnični šoli Karitas ter srečanje s predstavniki in sodelavci krajevne Cerkve.


Papež je v nagovoru predstavnikom političnega življenja, civilne družbe in diplomatskega zbora v prestolnici Port Moresby zbrane pozval k miru in pravičnosti v državi, poročajo vatikanski mediji. Bogastvo kopenskih in morskih virov te tihooceanske otoške države je »Bog namenil celotni družbi«, je dejal Frančišek, in zaradi okoljske in kulturne raznolikosti so tako vlade kot državljani odgovorni za zagotavljanje trajnostnega in pravičnega razvoja za blaginjo »vseh brez izjeme«.

Z generalnim guvernerjem Papue Nove Gvineje. FOTO: Vatican Media

Ženske, zdravstvo, izobraževanje

Papež je pri tem izpostavil pravice žensk, ki na Papui Novi Gvineji še vedno precej trpijo zaradi patriarhalnih struktur ter z njimi povezanega nasilja in diskriminacije. Po njegovih besedah je treba pri razdeljevanju prihodkov, ki jih mednarodne korporacije ustvarjajo z rudnimi bogastvi, ustrezno upoštevati celotno prebivalstvo.

Papež Frančišek je izrazil navdušenje nad »izjemno raznolikostjo« države z več sto otoki, več kot osemsto jeziki in etničnimi skupinami.

Papež je v nagovoru pozval tudi k boljšemu zdravstvenemu varstvu in izobraževalnemu sistemu v državi ter bolj človeku prijaznim delovnim pogojem. Izrazil je navdušenje nad »izjemno raznolikostjo« države z več sto otoki, več kot osemsto jeziki in etničnimi skupinami, ob tem pa poudaril, da je »nujno treba prekiniti nasilje med plemeni, ki na žalost terja veliko žrtev, onemogoča mirno sobivanje in ovira razvoj«.

Kulturni program za gosta iz daljne Evrope. FOTO: Vatican Media

Srečanje z drugačno kulturo

Papež je spomnil na geslo svojega obiska na Papui Novi Gvineji, »Molite«, in zbranim zagotovil, da ima »ljudstvo, ki moli, prihodnost, saj črpa moč in upanje od zgoraj«. Kristjane, ki na Papui Novi Gvineji predstavljajo 95 odstotkov prebivalstva, je spodbudil k sodelovanju z javnimi ustanovami ter ljudmi vseh veroizpovedi in religij za skupno dobro. Spomnil je tudi na prvega blaženega Papue Nove Gvineje, Petra To Rota, čigar beatifikacijsko slovesnost je leta 1995 v Port Moresbyju vodil papež Janez Pavel II., ter na blaženega misijonarja Giovannija Mazzucconija.

Svetega očeta so med srečanjem pozdravili člani skupine Motu Koitabu iz okolice prestolnice, ki so zaplesali v svojih pisanih kostumih, gostu iz daljne Evrope pa so podarili majhno leseno repliko tradicionalnega čolna.

Srečanja z otroki so vedno prisrčna. FOTO: Vatican Media

Med invalidnimi in zapostavljenimi otroki

Papež se je zatem v prestolnici Moresby srečal z okoli 800 otroki v cerkveni šoli, kjer za učence skrbijo redovnice. Med mladimi so tudi osebe s posebnimi potrebami. Otroci so težko pričakovanemu gostu pripravili program s plesi v tradicionalnih plemenskih oblačilih, papež pa je v tematsko vnaprej pripravljenem pogovoru odgovarjal na vprašanja otrok. Nekateri med njimi so se sporazumevali v znakovnem jeziku. 

Frančišek je poudaril »edinstveno vlogo in poslanstvo« vsakega človeka ter otroke spodbudil, naj se naučijo zagovarjati druge in sprejeti težke izzive življenja v državi, ki jo zaznamujeta revščina in nasilje. Redovnicam, ki skrbijo za mlade, se je zahvalil za njihovo predano delo.

Srečanje s predstavniki krajevne Cerkve. FOTO: Vatican Media

Papež tihomorski Cerkvi: odpravite se na obrobja družbe

Med zadnjim dogodkom na današnjem programu, srečanjem s predstavniki in sodelavci krajevne Cerkve, je papež povabil vse kristjane na območju Tihega oceana, naj bodo pogumni in naj polni upanja zrejo v prihodnost. Predvsem pa naj se odpravijo na obrobja: »V mislih imam ljudi, ki pripadajo najbolj prikrajšanim slojem mestnega prebivalstva, pa tudi tiste, ki živijo na najbolj oddaljenih in zapuščenih območjih, kjer včasih primanjkuje najosnovnejših potrebščin.«


V kontekstu nenehnega lova na čarovnice na Papui Novi Gvineji je papež spomnil na »osebe, ki so zaradi predsodkov in vraževerja izključeni iz družbe in ranjeni, tako moralno kot telesno, včasih do te mere, da je njihovo življenje ogroženo«. Papež je poudaril, da želi biti Cerkev tem bratom in sestram še posebej blizu.

Veselje ob srečanju s papežem. FOTO: Vatican Media

Pomembni stebri družbe

Katoliška cerkev na Papui Novi Gvineji, državi z okoli 10 milijoni prebivalcev, predstavlja največjo krščansko veroizpoved v državi. Organizirana je v 19 škofijah in v treh cerkvenih pokrajinah. Cerkev je posebej dejavna na področju izobraževanja, saj ima na stotine šol, ki so pogosto edina možnost izobraževanja na oddaljenih in podeželskih območjih, ter več kot 40 bolnišnic, zdravstvenih centrov in socialnih ustanov. Mnogi od približno 500 katoliških duhovnikov so tuji misijonarji, vendar so pomembni stebri pastoralne oskrbe tudi verniki, izobražen laični kateheti in voditelji skupnosti. Tesno sodelujejo z drugimi krščanskimi veroizpovedmi.

Krščanstvo je razširjeno šele od 19. stoletja, ko so v to otoško državo prišli evropski misijonarji, predvsem iz Nemčije. S pristopom inkulturacije poskušajo krščansko vero posredovati v ustreznem jeziku - v državi jih je več kot 800 - in kulturi vernikov, pri tem pa se tradicionalne verske prakse včasih mešajo s krščanskimi obredi. Med glavnimi skrbmi Cerkve so zavzemanje za mir in socialno pravičnost, ohranjanje okolja in pravice staroselskega prebivalstva.

Nalaganje
Nazaj na vrh