Na majhnem, nedavno zgrajenem športnem igrišču se je papež najprej pogovarjal z organizatorji počitniškega druženja, ki jih vodi p. Francesco Fontana, ravnatelj salezijanske skupnosti v Vatikanu ter kaplan Varnostnih služb in Vatikanskih muzejev, nato pa še z otroki in mladimi, ki se udeležujejo poletnega tabora »Estate ragazzi in Vaticano«. Papež se je otrokom pridružil kmalu po osmi uri: na prizorišče se je pripeljal v svojem dobro znanem belem Fiatu 500L,  spremljala pa sta ga kardinal Fernando Vérgez Alzaga in s. Raffaella Petrini, predsednik vatikanskega Governatorata in njegova namestnica. Poletne temperature v Rimu so bile že v tem času izjemno visoke. V prejšnjih letih so ta srečanja ravno zaradi vročine raje prirejali v vatikanski dvorani za avdience. 

Papeža sta med obiskom spremljala kardinal Fernando Vérgez Alzaga in s. Raffaella Petrini, predsednik vatikanskega Governatorata in njegova namestnica. FOTO: Vatican Media

»Prizadevanje za mir je najlepša stvar v življenju«

Po navedbah vatikanskih medijev se je papež z udeleženci oratorija med drugim pogovarjal o družini, starših in odnosih s starimi starši. Sveti oče je otroke in mlade pozval, naj si v življenju ves čas prizadevajo za mir, saj je to po njegovih besedah »najlepša stvar v življenju«. Svetoval jim je tudi, naj se z veseljem pripravljajo na sveto leto 2025.

Po skupni molitvi s papežem so udeleženci oratorija na koncu v zrak spustili pisane balone.

Po skupni molitvi s papežem so udeleženci »Poletja otrok v Vatikanu« na koncu v zrak spustili okoli 300 pisanih balonov (ki so, mimogrede, izdelani iz biološko razgradljivega naravnega kavčuka).

Vatikanski oratorij 2024 z Don Kihotom in Sančem Panso

Počitniška druženja za otroke svojih uslužbencev v Vatikanu prirejajo od leta 2020. Različne delavnice in dejavnosti so usmerjene k temu, da bi otroci in mladi našli pot do osebnega razvoja in da bi si znali prizadevati za učinkovit dialog.

Poletne temperature v Rimu so bile že v zgodnjih jutranjih urah izjemno visoke. FOTO: Vatican Media

Modre, rumene in zelene majice udeležencev oratorija - barva je odvisna od starostne skupine - letos krasita dva viteza: zdi se, da eden od njiju v čudovitem oklepu samozavestno in pogumno obvladuje svojega konja, drugi pa je plah in sramežljiv. Geslo letošnjega druženja je »Cavalieri erranti« ali »potepuški vitezi«. Na majicah sta upodobljena Don Kihot in Sančo Pansa, junaka znamenitega romana španskega pisatelja Miguela de Cervantesa, ki poosebljata ideal »cavalieri erranti«.

Barve majic določajo starostne skupine otrok in animatorje. FOTO: Vatican Media

Papež Frančišek je med včerajšnjim obiskom na vprašanje malega Paola, kdo je bil v otroštvu njegov »vitez«, brez oklevanja odgovoril: »Moji starši.« Nato je še malce obujal spomine na otroštvo v Argentini, ko je s svojimi štirimi sorojenci sedel za mizo »in sta nas mama in oče učila različne stvari«. »Starši, družina ti pomagajo rasti,« je zatrdil papež, ko je znova poudaril tudi pomen starih staršev: »Stari starši so nekaj čudovitega!«

Otroci so papežu postavljali zanimiva vprašanja. FOTO: Vatican Media

Poletje s starimi starši v Argentini

Temo o starih starših je spodbudilo vprašanje deklice Matilde, ki je svetemu očetu v spomin priklicala poletja, preživeta z »abuelos« (starimi starši), enkrat po očetovi, drugič po materini strani. To so bili, tako Frančišek, »srečni trenutki«, kot vedno, ko je bil v njihovi družbi.

Junaka tokratnega oratorija v Vatikanu sta književna lika Don Kihot in Sančo Pansa. FOTO: Vatican Media

Oratorijsko geslo: pot do cilja, izziv, sanje

Otroci in mladi so v teh dneh v vatikanski dvorani za avdience in drugih prostorih v Vatikanu dobrodošli pod geslom: pot do cilja, izziv, sanje. To je namreč značilno za potujočega viteza, ki vedno išče nove pustolovščine. Ko mladenič prejme viteški naziv in je iz paža povišan v viteza, se začne njegovo pravo viteško življenje. Pred tem pa si mora pridobiti ugled, nabrati lastnih izkušenj, odkriti mnoga neznana področja in doživeti številna srečanja. 

Papež Frančišek se vedno rad druži z otroki in mladimi. FOTO: Vatican Media

Otroke »spremljata« Don Kihot in Sančo Pansa

V središču letošnjega vatikanskega oratorija je zamisel o potovanju: človek naj si ne bi postavljal omejitev, temveč naj bi razumel, kako jih preseči, da bi pogumno in odločno dosegel svoje cilje ter se na poti znebil predsodkov in strahov. Obenem je tu priložnost za napake. »Motiti se je človeško,« je dejal sv. Avguštin, zato je neuspeh del življenja in del procesa rasti vsakega posameznika, ki napake sprejema in jih spreminja v priložnosti.

Otrokom in mladim ob strani stojijo animatorji, ki usklajujejo oratorijsko dogajanje, ter dva posebna lika: Don Kihot in njegov zvesti spremljevalec Sančo Pansa.

Otroci in mladi pa na tej poti niso sami. Ob strani jim stojijo animatorji, ki usklajujejo oratorijsko dogajanje, ter dva posebna lika: Don Kihot in njegov zvesti spremljevalec Sančo Pansa. Za otroški program so značilne igre, združene s poučnimi vložki iz dogodivščin obeh »potujočih vitezov« - od bazena v bližini vatikanskega teniškega igrišča do odra dvorane za avdience, ki služi kot gledališče, in intenzivnih iger namiznega nogometa v preddverju avditorija.

Nad Vatikanom so poleteli pisani oratorijski baloni. FOTO: Vatican Media

»Z medsebojnim spoštovanjem skupaj v nov dan«

Eden od animatorjev je Matteo, ki za vatikanske medije pojasnjuje: »Tu rastejo prijateljstva za vse življenje. Veliko otrok se med oratorijem v Vatikanu spozna med seboj in postanejo trajni prijatelji.« V poletnih tednih pa je pomembno tudi to, da ne pozabimo na dragocen socializacijski učinek veselega druženja: »Otroci se tu zabavajo, obenem pa se naučijo spoštovati drug drugega in upoštevati pravila, ki so temeljna za našo družbo, kot sta strpnost in sočutje. Otroci se morajo naučiti tudi, kako skupaj napredovati, kako sodelovati pri projektu, ki ga je zanje načrtoval Bog, torej življenju,« poudarja Matteo.

Pred zajtrkom in kosilom skupaj molimo in se Bogu zahvaljujemo za njegove darove ...

Animatorji želijo otrokom med skupnimi dejavnostmi posredovati duhovno razsežnost, da bi oblikovali njihovo versko prakso v občestvu. »Pred zajtrkom in kosilom skupaj molimo in se Bogu zahvaljujemo za njegove darove,« pripoveduje 13-letna Aurora. »Lepo je, da smo skupaj, zabavamo se. Včasih pride do prepirov, vendar nam takrat animatorji pomagajo in poskušamo skupaj rešiti težavo,« pojasnjuje 11-letna Maria Teresa. In drug drugemu želijo biti v pomoč: »Včeraj je bila ena izmed mojih prijateljic žalostna. Potem smo jo pri kosilu poskušali skupaj razvedriti in nasmejati,« nadaljuje Maria Teresa - zvesta geslu na hrbtni strani svoje majice: »Pripravljena na izzive kot pravi vitezi.«

Skupna fotografija z lanskega oratorijskega druženja. FOTO: Vatican Media