Zadnji dan obiska v Romuniji je papež Frančišek preživel v mestu Blaj, kjer je za blažene razglasil sedem grškokatoliških škofov, ki so v času komunističnega zatiranja umrli v zaporih. Prizorišče bogoslužne slovesnosti je bilo Polje svobode, ravnina, ki je za grkokatoličane simbol boja za narodno in duhovno svobodo. Tu so namreč oblasti leta 1948 od njih zahtevale, naj se združijo s pravoslavno Cerkvijo.

Takratni grkokatoliški škof Ioan Suciu, ki je bil včeraj razglašen za blaženega, je v znamenje protesta zapustil srečanje, ker ni mogel svobodno odgovoriti. To je bilo jasno povabilo, naj se grkokatoličani podajo na pot preganjanja in mučeništva, kar so sprejeli številni duhovniki in verniki, predvsem sedem novih blaženih: »Pred krutim zatiranjem režima so pokazali zgledno vero in ljubezen do svojega ljudstva. Z velikim pogumom in notranjo močjo so sprejeli trdo jetništvo in vse vrste trpinčenja, samo da ne bi zanikali pripadnosti svoji ljubljeni Cerkvi.«

Dediščina, ki so jo ti mučenci vere zapustili romunskemu ljudstvu, je povzeta v dveh besedah: svoboda in usmiljenje. Usmiljenje so pokazali s svojo držo do mučiteljev, danes pa je to povabilo vsem, da bi sovraštvo premagali z ljubeznijo in odpuščanjem. Pri tem je papež zbrane vernike posvaril pred novimi ideologijami: »Tudi danes se pojavljajo nove ideologije, ki se pretanjeno želijo uveljaviti in ljudi izkoreniniti iz bogatega kulturnega in verskega izročila. To so ideološke kolonizacije, ki prezirajo vrednost človeške osebe, življenja, zakonske zveze in družine ter s prav tako ateističnimi predlogi kot v preteklosti še posebej škodujejo naši mladini in otrokom ter jih puščajo brez korenin, iz katerih bi rasli.«

Zahvala svetega očeta pred opoldansko molitvijo

Pred zaključkom bogoslužja se je papež Frančišek vsem, ki so sodelovali pri pripravi obiska, ter celotnemu romunskemu narodu zahvalil za prisrčen sprejem. Izročil jih je materinskemu varstvu Device Marije in Božjo Mater prosil, naj romunske kristjane vodi po poti vere, da bi šli naprej proti prihodnosti pravega napredka in miru ter bi prispevali k izgradnji vedno bolj pravične, skladne in bratske domovine.

Nato so vsi zbrani zapeli velikonočno opoldansko molitev Raduj se, Kraljica nebeška, papež Frančišek pa jim je podelil apostolski blagoslov.

Opravičilo Romom

Zadnji dogodek papeževega tridnevnega obiska v Romuniji je bilo srečanje z romsko skupnostjo v mestu Blaj, kjer je 9 % prebivalcev Romov. Večina jih živi v četrti Barbo Lautaru, ki velja za najstarejši predel mesta. Papež Frančišek se je s katoličani romske skupnosti srečal v novi cerkvi sv. Andreja, posvečeni le pred nekaj tedni. V nagovoru je izpostavil, da je v Kristusovi Cerkvi prostor za vse.

Po uradnih podatkih v Romuniji živi okoli 600.000 Romov, po ocenah pa kar dva milijona. Papež je poudaril, da je v Cerkvi prostor za vse, in se romski skupnosti opravičil za diskriminacijo, tudi s strani kristjanov in katoličanov: »V imenu Cerkve prosim odpuščanja Gospoda in vas, ko smo vas skozi zgodovino diskriminirali, z vami grdo ravnali ali gledali postrani, s Kajnovim namesto Abelovim pogledom, ter vas nismo bili sposobni priznati in braniti v vaših posebnostih.«

Kot je dejal papež, nismo niti kristjani niti človeški, če se vdamo predsodkom in ne znamo najprej videti osebe.

Vrnitev v Vatikan

Po srečanju z romsko skupnostjo se je papež z letališča v mestu Sibiu vrnil v Vatikan.

Vir: Radio Ognjišče / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media