Papež Frančišek je minuli konec tedna preživel na apostolskem obisku v Romuniji. V petek se je po prihodu v prestolnico Bukarešto srečal z romunskim predsednikom Johannisom in tamkajšnjo premierko Viorico Dancilo, nato pa je nagovoril predstavnike oblasti, civilne družbe in diplomatskega zbora.

Srečanje s patriarhom in Svetim sinodom

Sledilo je srečanje z romunskim pravoslavnim patriarhom in Svetim sinodom ter molitev v novi pravoslavni katedrali v Bukarešti. Papež je na srečanju s predstavniki romunske pravoslavne Cerkve med drugim spregovoril o »bratstvu krvi«, mučencih, ki so skupna dediščina obeh Cerkva. Mnogi pripadniki različnih krščanskih veroizpovedi so veliko pretrpeli in to je predragocena dediščina, da bi nanjo pozabili ali je ne častili, je dejal sveti oče in nato spregovoril o odnosih med pravoslavnimi in katoličani. Ti so se razcveteli pred dvajsetimi leti ob obisku Janeza Pavla II. v Romuniji, ko je romunsko pravoslavno Cerkev vodil patriarh Teoktist, trenutno pa so bolj ali manj zamrznjeni.

Frančišek je zato spregovoril o spominu na korenine in občestvo ter o nujnosti sodelovanja. Skupne korenine so zdrave in čvrste, le na rast so vplivale nadloge časa, je pojasnil papež. V času globalnega izkoreninjenja vrednot si moramo pomagati, da se ne bomo prepuščali zapeljevanju kulture sovraštva in individualizma, pomoči so potrebne predvsem družine in mladi. Krhkost vezi se namreč konča z osamitvijo ljudi. Po besedah svetega očeta številne romunske pravoslavne skupnosti že odlično sodelujejo s katoliškimi škofijami v Zahodni Evropi. Njihov odnos temelji na bratstvu, ki izhaja iz sprejemanja, podpore in solidarnosti.

Po srečanju s predstavniki pravoslavne Cerkve je papež v novi pravoslavni stolnici v Bukarešti z navzočimi s prošnjo po skupni hoji v bratstvu zmolil Očenaš, najprej v latinščini, po treh velikonočnih pesmih pa še v romunščini.

Sveta maša v katoliški stolnici v Bukarešti

V petek zvečer je papež obhajal sveto mašo v katoliški stolnici sv. Jožefa v Bukarešti. Na praznik obiskanja Device Marije je izrekel posebno priznanje ženam, materam in babicam, ki »z žrtvijo, odpovedjo in prizadevanjem oblikujejo sedanjost ter tkejo sanje prihodnosti«. Kot je dejal, je »njihovo darovanje tiho, vztrajno in neopazno, ne bojijo se zavihati rokavov in vzeti na rame težav, da bi še naprej skrbele za življenje svojih otrok in celotne družine, z upanjem proti upanju.«

Papež je romunske katoličane pozval h kulturi srečanja, v kateri ni nihče zavržen ali ožigosan, ampak so vsi zaželjeni. S tem je imel v mislih tudi odnose med pravoslavnimi in katoličani, ki v Romuniji niso najboljši. Frančišek je zato spodbudil vernike, naj se znebijo starih zamer in jeze, naj izstopijo iz samih sebe, iz svojih zaprtosti in pristranskosti, da bi se naučili gledati onkraj zunanjosti, saj lahko kultura srečanja spodbudi velike reči.

Biti kristjan pomeni veseliti se v Svetem Duhu in problem vere ni toliko v pomanjkanju sredstev in struktur ali v dejstvu, da nismo sprejeti; problem vere je pomanjkanje veselja. Tu nam prihaja na pomoč Marija, ki hvali Gospodovo veličino, in to je skrivnost veselja. Marija je bila kljub številnim težavam v življenju vesela, saj je v vsem zaupala v Gospoda, zato je bila prinašalka blagoslova. Te pa danes nujno potrebuje tudi Romunija.

Vir: Radio Ognjišče / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media