Papež na medverskem kongresu: Verstva niso težava, temveč del rešitve
Papež na medverskem kongresu: Verstva niso težava, temveč del rešitve
Pred odprtjem zasedanja je bila najprej molitev v tišini. Med prvimi govorniki pa je bil papež, ki je poudaril, da je verska svoboda bistven pogoj za zares človeški in celostni razvoj ter temeljna in primarna človekova pravica.
Medverski kongres, ki je se ga udeležuje okoli sto delegacij iz 60 držav, je posvečen vlogi verskih voditeljev v duhovnem in družbenem razvoju človeštva v obdobju po pandemiji.
Papež je v ospredje postavil štiri izzive, ki pozivajo k večji edinosti vse, še posebej pa verstva. To so pandemija, mir, bratsko sprejemanje in skrb za skupen dom. Izpostavil je, da so verniki v času po pandemiji poklicani k skrbi za skupno človeštvo, poroča Vatican News. Poudaril je tudi, da je Bog mir in vedno vodi k miru, nikoli k vojni. Konfliktov se ne rešuje z orožjem in grožnjami, ampak s srečanjem, dialogom in pogajanji.
Smo bitja, ki potujemo proti nebeškemu cilju
Sveti oče je poudaril, da nas »pred skrivnostjo neskončnega, ki nas presega in privlači, religije spominjajo, da smo bitja ... ne vsemogočna ... ki potujemo proti istemu nebeškemu cilju«. Ob tem je spomnil, da je bil Kazahstan skozi zgodovino dežela srečevanja idej, veroizpovedi in trgovine, kot na starodavni poti svile.
Izrazil je upanje, da bo srečanje verstev vedno temeljilo na človeških odnosih, ki jih bodo zaznamovali »spoštovanje, iskren dialog, spoštovanje nedotakljivega dostojanstva vsakega človeka in medsebojno sodelovanje«.
Prebuditi se je treba iz fundamentalizma
V svojem nagovoru je citiral najbolj znanega kazahstanskega pesnika in očeta moderne književnosti, Abaja (1845-1904), čigar spisi odražajo globoko versko predanost in »plemenito dušo tega ljudstva«.
Prišla je ura, da se prebudimo iz fundamentalizma, ki onesnažuje in razjeda vsako veroizpoved.
Abai je po njegovih besedah pogosto obravnaval končna vprašanja o življenju in pomenu gojenja duhovnosti. »Najti moramo smisel v končnih vprašanjih, gojiti duhovnost; kot je govoril Abai, moramo ohranjati `dušo budno in um jasen´,« je dejal papež in dodal: »Bratje in sestre, svet od nas pričakuje zgled budnih duš in jasnih misli, pričakuje pristno vernost. Prišla je ura, da se prebudimo iz fundamentalizma, ki onesnažuje in razjeda vsako veroizpoved, ura, da srce postane jasno in sočutno.«
Verstva so del rešitve
V resnici verstva niso problem, »temveč so del rešitve za bolj harmonično sobivanje«, ocenjuje papež Frančišek, ki meni, da iskanje presežnega in svete vrednote bratstva lahko navdihujejo in razsvetljujejo odločitve, »ki jih je treba sprejeti v kontekstu geopolitičnih, družbenih, gospodarskih in ekoloških kriz, ki so v osnovi duhovne, ki se dogajajo v številnih današnjih institucijah, celo v demokracijah, ter ogrožajo varnost in sožitje med narodi. Zato potrebujemo verstva, da bi odgovorili na svetovno hrepenenje po miru in hrepenenje po neskončnem, ki biva v srcu vsakega človeka.«
Verska svoboda
Papež Frančišek je nato opozoril na pomen verske svobode kot »bistvenega pogoja za pristen človeški in celostni razvoj«. Stvarnik nas je ustvaril kot svobodna bitja, zato ima vsak oseba »pravico javno pričevati o svoji lastni veroizpovedi in jo predlagati, ne da bi jo kdaj vsiljevala. To je dobra praksa oznanjevanja, ki se razlikuje od prozelitizma in indoktrinacije, katerih naj bi se vsi izogibali«.
Ranljivost in odgovornost
Pandemija covida-19 je vse postavila »v isti čoln«, je opozoril papež in dodal, kako je razgalila našo skupno ranljivost in potrebo po pomoči. Pohvalil je »močan občutek solidarnosti«, ki je posledica pandemije, a opozoril, da ga ne smemo zapraviti. Na tem mestu je dejal, da so religije »poklicane, da so prisotne v prvi bojni črti, kot spodbujevalke enotnosti sredi resnih izzivov, ki tvegajo še večjo razdelitev naše človeške družine«.
Verniki kot ustvarjalci občestva
Papež je nato dodal, da smo verniki poklicani, da »skrbimo« za človeštvo in postanemo »ustvarjalci občestva, priče sodelovanja, ki presega meje naše skupnosti, etnične, nacionalne in verske pripadnosti«. Dejal je, da začnemo s poslušanjem ubogih, zapostavljenih, nemočnih, ki kažejo, da »trpijo v tišini in splošnem neupoštevanju«.
»Kar predlagam, ni le pot k večji pozornosti in solidarnosti, ampak tudi pot k ozdravitvi naših družb. Kajti prav revščina je tista, ki omogoča širjenje epidemij in drugega velikega zla, ki cveti na terenu revščine in neenakosti.«
Kar predlagam, ni le pot k večji pozornosti in solidarnosti, ampak tudi pot k ozdravitvi naših družb.
Religije naj se združijo v želji po miru
Verski voditelji o miru razpravljajo zlasti v zadnjih desetletjih, a vojne in spopadi še vedno pestijo svet. Za to je potreben »skok naprej« velikih religij, da se dejavno združijo in zavzamejo za mir, je dejal papež, če želimo ljudi našega časa navdihniti za spoštljiv in odgovoren dialog.
»Bog je mir. Vedno nas vodi po poti miru, nikoli po poti vojne. Zavežimo se torej, da bomo še bolj vztrajali, da je treba konflikte reševati ne z orožjem in grožnjami, temveč z edinimi sredstvi, ki so blagoslovljena od nebes in so vredna človeka: s srečanjem, dialogom in potrpežljivimi pogajanji.«
Bratsko sprejemanje
Tretji izziv, s katerim se soočamo, je bratsko sprejemanje, je pojasnil papež in opozoril, da je »vsak človek je svet«. Naloga verstev je zlasti, da na to opozarjajo svet, je dejal papež in spomnil na množično izseljevanje ljudi, ki ga danes povzročajo vojne, revščina in podnebne spremembe. Rekel je, »naša dolžnost je, da se zavedamo, da nas Stvarnik, ki bdi nad vsakim svojim bitjem, spodbuja, naj na druge gledamo tako kot on in v njih vidimo obraz brata ali sestre«.
Bog je mir. Vedno nas vodi po poti miru, nikoli po poti vojne.
Skrb za naš skupen dom
Zadnji izziv, s katerim se vsi srečujemo, je »skrb za naš skupni dom«, da zaščitimo naravno okolje pred škodo, ki jo povzročamo z onesnaževanjem, izkoriščanjem in opustošenjem. Opozoril je, kako »miselnost izkoriščanja« uničuje naš skupen dom in vodi k »mrku spoštljive in religiozne vizije sveta, ki jo je želel Stvarnik«.
Papež Frančišek je ob zaključku vse spodbudil, naj gredo »skupaj naprej, da bo pot verstev vse bolj zaznamovana s prijateljstvom«.