Kot je po navedbah Radia Vatikan pojasnil vatikanski tiskovni predstavnik Matteo Bruni, bodo osrednje teme različnih srečanj ekumenizem, izzivi novih generacij, Evropska unija, družina in vojna. Tokratni obisk je izpolnitev Frančiškove »obljube« madžarskemu ljudstvu septembra 2021, ko je sveti oče v Budimpešti obhajal sveto mašo ob sklepu evharističnega kongresa. Papež Frančišek bo drugi Petrov naslednik, ki bo obiskal Madžarsko: v devetdesetih letih prejšnjega stoletja jo je dvakrat obiskal papež Janez Pavel II.

Sveti oče se bo v madžarski prestolnici, znani tudi kot »mesto mostov«, v katero od 24. februarja 2022 nenehno prihajajo begunci iz Ukrajine, srečal z različnimi skupinami: s predstavniki civilnih in političnih oblasti, s škofi in kardinali, begunci, med katerimi je veliko Ukrajincev, z mladimi, bolnimi otroki ter s predstavniki sveta znanosti in kulture. Predvideno je tudi srečanje z grško-katoliško skupnostjo.

Papež naj bi šestkrat nagovoril svoje gostitelje, v ospredju pa bodo naslednje teme: edinost Evrope, prihodnost mladih, ekumenski dialog, spodbuda za Cerkev, ki je doživela obdobja preganjanja, ter drama vojne in poziv k miru.

Na programu papeževega obiska je deset srečanj, nekatera izmed njih bodo zasebne narave. Papež naj bi šestkrat nagovoril svoje gostitelje, v ospredju pa bodo naslednje teme: edinost Evrope, prihodnost mladih, ekumenski dialog, spodbuda za Cerkev, ki je doživela obdobja preganjanja, ter drama vojne in poziv k miru – Madžarska ima namreč 135 kilometrov skupne meje z Ukrajino. To je področje, skozi katero z avtobusi, vlaki ali avtomobili v večkilometrskih kolonah prihaja veliko beguncev: nekateri se ustavijo na Madžarskem, mnogi pa pot nadaljujejo v Nemčijo, Italijo, na Nizozemsko in v druge države.

Bruni je tudi spomnil, da je Madžarska dolgo časa trpela zaradi totalitarnega režima, ki je še posebej ostro zatiral vero, predvsem vez tamkajšnjih vernikov z Rimom. Dežela ne pozablja svojih škofov, duhovnikov in vernikov, ki so bili v času totalitarizma umorjeni ali jim je bila odvzeta svoboda. Spominja se tudi časov »skrite Cerkve«, ko so bili duhovniki posvečeni na skrivaj in so delali v tovarnah, ter svetnikov in blaženih, ki »še danes govorijo«. Bruni je ob tem posebej izpostavil kardinala Jozsefa Mindszentyja (1892‒1975), ki mu je papež Frančišek leta 2019 priznal junaške kreposti. Njegova zgodba vere, upora in trpljenja je po Brunijevih besedah pomembna za razumevanje madžarskega katolištva.

Logotip papeževega obiska v Budimpešti. FOTO: Vatican Media

Papež Frančišek se bo z madžarsko predsednico Katalin Novák srečal v Sandorjevi palači iz 19. stoletja, temu bo sledilo srečanje s predsednikom vlade Viktorjem Orbanom v nekdanjem karmeličanskem samostanu. Papež se je z Orbanom srečal že trikrat, nazadnje aprila 2022, po njegovi vnovični izvolitvi. Tako s predsednico kot s premierjem je predvideno zasebno srečanje.

Zaseben bo tudi obisk otrok v Inštitutu blaženega Lázsla Batthányja-Strattmanna v soboto, 29. aprila. Ustanova je poimenovana po madžarskem zdravniku, ki je zdravil slepe in revne otroke, trenutno pa jo vodi redovnica, ki ji pravijo »madžarska Mati Terezija«. Zavod sprejema slabovidne otroke in otroke s posebnimi potrebami.

Papež se bo zatem srečal z revnimi in begunci različnih narodnosti, na programu obiska v Budimpešti pa so tudi srečanja, ki so stalnica vsakega apostolskega potovanja: s civilnimi oblastmi in diplomatskim zborom, s škofi, duhovniki, bogoslovci in posvečenimi osebami, zasebno srečanje z jezuiti na nunciaturi ter srečanje z mladimi. Sklepno bogoslužje bo sveti oče obhajal na Trgu Kossuth Lajos, sledila bo opoldanska molitev Raduj se, kraljica nebeška, nato pa bo papež sprejel še predstavnike grško-katoliške skupnosti.

V osrčju Evrope, ki ga predstavlja Madžarska, ne gre brez premisleka o Evropski uniji »z vidika prihodnosti«: papež bo prek Madžarov namenil »besedo celotni Evropi, ki se je rodila zahvaljujoč gorečnosti za izgradnjo skupnosti narodov.

Papež bo vse tri dni obiska na Madžarskem ostal v Budimpešti: program ne predvideva ogleda drugih pomenljivih krajev, kot je recimo benediktinska opatija v Pannonhalmi, ki predstavlja referenčno točko za dialog z brati različnih krščanskih veroizpovedi. Ekumenizem bo sicer skupaj z okoljskimi izzivi ena izmed tem v papeževih nagovorih. Spregovoril bo tudi o novih generacijah, življenju in družini, o čemer se je za zaprtimi vrati septembra leta 2021 že pogovarjal z Viktorjem Orbanom in nekdanjim predsednikom Janosem Aderjem, ter o miru in vojni. Glede na to, da je Budimpešta le nekaj sto kilometrov oddaljena od Ukrajine, »lahko gotovo pričakujemo tudi papeževe besede bolečine zaradi tega oboroženega spora ter spodbudo k prizadevanjem za mir,« je še izpostavil Bruni.

Papež Frančišek se po poldrugem letu vrača na Madžarsko. FOTO: Vatican Media

V osrčju Evrope, ki ga predstavlja Madžarska, pa po Brunijevih besedah tudi ne gre brez premisleka o Evropski uniji »z vidika prihodnosti«: papež bo prek Madžarov namenil »besedo celotni Evropi, ki se je rodila zahvaljujoč gorečnosti za izgradnjo skupnosti narodov – gorečnosti, ki je morda z leti oslabela«. Izpostavil bo tudi vprašanje vloge Evrope in Evropejcev v tem času, tako na političnem kot tudi na socialnem in kulturnem področju: Evropa ima tudi zaradi svoje zgodovine odgovornost pri prizadevanjih za svetovni mir.

Papežu Frančišku se bosta na apostolskem potovanju poleg običajne delegacije pridružila še prefekt Dikasterija za vzhodne Cerkve msgr. Claudio Gugerotti in prefekt dikasterija za škofe Robert Francis Prevost.