»To je vloga Svetega Duha, da vsak trenutek poskrbi, da naše življenje prehaja iz nereda v red, iz razpršenosti v povezanost, iz zmede v harmonijo,« je podčrtal papež Frančišek. Današnji svet, zaznamovan z nesoglasji in delitvami, obupno potrebuje to harmonijo. Kot ugotavlja papež, smo morda v sedanjosti bolj povezani, vendar smo v resnici bolj odrezani drug od drugega, »anestezirani z brezbrižnostjo«.

Sveti Duh je prinašalec miru

Poudaril je, kako številne vojne in konflikti, ki smo jim priča danes, kažejo na razsežnost zla, ki so ga posamezniki sposobni zagrešiti, in sovražnosti, ki jih podžiga duh delitve, torej sam hudič.

Da bi se zoperstavil temu zlu nesoglasij, je Bog na vrhuncu odrešenja izlil svojega dobrega Duha, da bi nam dal harmonijo, ki jo potrebujemo za pravi mir. Sveti Duh prinaša harmonijo, kot »Duh edinosti in prinašalec miru«.

Sveti Duh ustvarja harmonijo med nami kljub raznolikosti darov 

Papež je binkoštni dan opisal kot trenutek, ko se je Duh spustil na vsakega apostola in vsakemu podelil posebne milosti in edinstvene karizme. Čeprav bi kdo mislil, da lahko ti različni darovi naredijo zmedo, v resnici »Sveti Duh rad ustvarja harmonijo iz različnosti«. Cerkveni red je namreč zgrajen v skladu z raznolikostjo darov Duha.

Sveti Duh usklajuje naše medsebojne razlike

Na binkošti se je Sveti Duh spustil v ognjenih jezikih in vsakemu apostolu omogočil, da je govoril v drugih jezikih, drugi pa so jih lahko slišali in razumeli. »Tako Sveti Duh uporablja veliko jezikov in ne odpravlja kultur ali razlik med nami, ampak vse medsebojno usklajuje,« je spomnil papež Frančišek.

Sveti Duh ustvarja harmonijo in nas vabi, da izkusimo začudenje nad njegovo ljubeznijo in nad njegovimi darovi, ki so prisotni v drugih.

Sinoda pomeni »potovati« skupaj s Svetim Duhom

V tem obdobju smo v Cerkvi v procesu sinode, kar pomeni hoditi skupaj. Ta proces mora zaznamovati »potovanje v skladu z Duhom, predvsem pa ponujati priložnost, da smo poslušni dihu Duha, saj je on srce sinodalnosti, gonilna sila evangelizacije. Brez Svetega Duha je Cerkev brez življenja, vera le nauk, morala le dolžnost, pastoralno delo le trud. Pri njem pa je vera življenje, Gospodova ljubezen nas prepriča in upanje se prerodi. Ponovno postavimo Svetega Duha v središče Cerkve«.

Harmonija v naših srcih

V zaključku homilije je papež pojasnil, kako Duh »ponavlja harmonijo v srcu, ko ustvarja intimnost z Bogom«. Gospod je podelil Duha, »da bi odpuščal grehe, spravljal misli in usklajeval srca, ki so ranjena od zla, zlomljena od bolečin in zavedena zaradi občutkov krivde«.

Če hočemo harmonijo, poiščimo njega, ne posvetnih nadomestkov. Kličimo Svetega Duha vsak dan. Začnimo dan z molitvijo k njemu. Bodimo mu pokorni!

Se trudimo za spravo in gradnjo občestva?

Dobro bi bilo, da preiščemo lastna življenja in se vprašamo, ali smo odprti za harmonijo Duha ali pa se upiramo preoblikovanju in se držimo lastnih prizadevanj in zamisli, je spodbudil Frančišek: »Ali hitro obsojamo druge in spregledamo lastne slabosti, ali skušamo spodbujati spravo in graditi občestvo? Sveti Duh, Duh Jezusa in Očeta, neusahljivi studenec harmonije, tebi izročamo svet, tebi posvečamo Cerkev in naša srca.«

Sveti Duh razsvetljuje pot in odganja strah

Papež je po binkoštni maši opoldne na Trgu svetega Petra vodil tudi opoldansko molitev »Raduj se, Kraljica nebeška«. Med nagovorom vernikom je podčrtal, da binkoštni praznik vabi kristjane, naj preženejo strahove in oživijo plamen Božje ljubezni. Z darom Svetega Duha je Jezus želel učence osvoboditi strahu, da bi lahko »odšli ven in postali priče in oznanjevalci evangelija«. Prav to želi dati tudi današnjemu kristjanu. Duh je tisti, ki nam daje čutiti Božjo bližino, je nadaljeval papež: »Njegova ljubezen odganja strah, razsvetljuje pot, tolaži in nas podpira v stiski.«